Opis: Vzrok bolečine v križu pri starostnikih so tudi osteoporotični zlomi vretenc. Skupaj s spremljajočimi kroničnimi obolenji (diabetes, hipertonija, KOPB…) negativno vplivajo na samooskrbo starostnika, njegovo kvaliteto življenja in obvladovanje bolečine. Nezmožnost samooskrbe je velikokrat razlog za odmik starostnika iz aktivne družbe in kasneje vzrok prezgodnje institucionalizacije. Namen diplomskega dela je predstaviti prednosti minimalno invazivnega posega perkutana vertebroplastika pri zdravljenju zloma, izničevanju ali zmanjšanju bolečine in optimizaciji kvalitete življenja starostnika. V multidisciplinarnem timu ima pomembno vlogo tudi operacijska medicinska sestra. Nujna je njena promocija dobrih praks, sodelovanje v zdravstveno vzgojnih programih, načrtovanje in izvajanju novih pristopov s ciljem obvladovanja posledic osteoporoze in nudenje možnosti aktivnega – zdravega staranja vsem starostnim skupinam. Ključne besede: osteoporotični zlom vretenca, starostnik, perkutana vetrebroplastika, operacijska medicinska sestraObjavljeno: 16.05.2013; Ogledov: 10; Prenosov: 2 Polno besedilo (2,43 MB)
Opis: Uvod. Terapevtska hipotermija je zdravljenje bolnikov z namenom zmanjšanja temperature telesa pod normalno, da bi s tem izboljšali rezultate zdravljenja. Medtem ko je povprečna temperatura telesa okoli 37°C, s terapevtsko hipotermijo znižamo to temperaturo na 32°C – 34°C. Namen diplomskega dela je ugotoviti, katera biomedicinska tehnologija se uporablja na področju sistemskega hlajenja telesa in katera na področju selektivnega hlajenja možganov, ter katere od teh v Sloveniji. Metode. Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Terapevtsko hipotermijo smo teoretično predstavili s pomočjo domače in tuje literature, ki smo jo iskali preko iskalnika GOOGLE, znanstveno podatkovnih baz PubMed, prosto dostopnega SCIRUS-a in virov Univerzitetne knjižnice Maribor. Za področje zdravstvene nege smo uporabili bibliografsko bazo CINAHL. Strokovne članke v slovenskem prostoru smo iskali preko servisa Biomedicina Slovenica. Rezultati. Glede na ključne besede smo v znanstveno-podatkovnih bazah našli 56235 zadetkov. V ožjem izboru smo analizirali 179 primarnih strokovnih virov, od katerih smo jih 76 uporabili v diplomskem delu. Biomedicinska tehnologija na področju terapevtske hipotermije zajema široko področje, ugotavljamo pa, da je največ tehnologij na voljo na področju sistemskega hlajenja telesa. Cenovno najugodnejša možnost je hlajenje s pomočjo ledeno hladne intravenske infuzije NaCl v kombinaciji z ledenimi oblogami ali hladilnimi ploščicami EMCOOLS. Če želimo boljši nadzor nad temperaturo telesa in samodejno uravnavanje le-te s strani aparata, pa je najboljša možnost uporaba neinvazivnega sistema CritiCool ali pa uporaba invazivnega sistema Thermogard XP s hladilnimi katetri. Za področje selektivnega hlajenja možganov bi priporočali uporabo neinvazivnega sistema RhinoChill pri odraslih, oziroma uporabo neinvazivnega sistema Olympic Cool-Cap pri otrocih. Ugotovili smo, da je uporaba terapevtske hipotermije najbolj razširjena predvsem pri bolnikih po zastoju srca in pri otrocih s hipoksično-ishemično encefalopatijo. Diskusija. Ugotovili smo, da ima terapevtska hipotermija kar nekaj pozitivnih učinkov na telo in možgane, ki bistveno izboljšajo bolnikove možnosti za preživetje in ugoden nevrološki izid, tako pri odraslih kot pri otrocih. Prišli smo do zaključka, da je terapevtska hipotermija v izkušenih rokah izredno koristna, relativno varna in zelo učinkovita. Ključne besede: Terapevtska hipotermija, hlajenje možganov, selektivno hlajenje možganov, terapevtska hipotermija po oživljanju, biomedicinska tehnologija.Objavljeno: 16.05.2013; Ogledov: 12; Prenosov: 3 Polno besedilo (3,88 MB)
Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili dihanje in spremembe dihanja. Pri spremembah dihanja smo se posebej posvetili dispneji, ki je eden vodilnih simptomov pri plevralnem izlivu.. Plevralni izliv se pojavi zaradi prekomernega kopičenja tekočine v plevralnem prostoru. Simptomi, ki jih povzroča plevralni izliv so ostra plevritična bolečina, kašelj in dispneja, ki so bili vodilni tudi pri našem pacientu. Diagnostika plevralnega izliva zahteva skrbno anamnezo. Namen raziskave je predstaviti življenje pacienta s plevralnim izlivom ter s študijo primera ugotoviti težave, s katerimi se je soočil pacient pred in po plevralni punkciji. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu smo izvedli študijo primera pacienta s plevralnim izlivom. Podatke in informacije smo pridobili od primarnega vira – pacienta, z metodo opazovanja, merjenja in z intervjujem oz. pogovorom, ki smo ga opravili na dan sprejema v Splošno bolnišnico Celje in en teden po opravljeni plevralni punkciji. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da plevralni izliv omejuje pacienta pri življenjskih aktivnostih kot so: dihanje, prehranjevanje in pitje, gibanje in ustrezna lega, spanje in počitek, osebna higiena in urejenost, izogibanje nevarnosti v okolju in komuniciranje. Življenje pacienta se je po plevralni punkciji bistveno izboljšalo. Razprava in sklep: Pri pacientu s plevralnim izlivom je potrebna interdisciplinarna obravnava, predvsem internistična, včasih tudi kirurška. Pri tem ima pomembno vlogo tudi medicinska sestra Ključne besede: dihanje, plevralni izliv, plevralna punkcija, medicinska sestraObjavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 21; Prenosov: 1 Polno besedilo (803,90 KB)
Opis: Izhodišča: Ekstravazacija citostatikov je izredno nevaren stranski učinek, pri zdravljenju obolenj s citostatsko terapijo. Pri ekstravazaciji, zaradi številnih dejavnikov, prihaja do razlitja citostatika na kožo ali v podkožje, kjer nato prihaja do okvare tkiva. V primeru ekstravazacije lahko prihaja do blagih kožnih ali podkožnih sprememb, kot so bolečina, rdečina, oteklina in mehurjenje ali pa do hudih sprememb kot je nekroza tkiva in s tem posledično amputacija uda. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti ekstravazacijo citostatikov in kako glede na vrsto citostatika, po standardiziranih metodah, ukrepati ob njenem pojavu. Raziskovalna metodologija: Diplomsko delo je izdelano na osnovi deskriptivne metode dela, s študijem, kritično analizo in interpretacijo domače in tuje strokovne literature vezane na ekstravazacijo citostatikov. V namen zbiranja podatkov smo uporabili sledeče metode raziskovanja: študijo primarnih virov pridobljenih preko baze podatkov COBISS in študijo elektronskih virov iz svetovnega spleta preko brskalnika GOOGLE. Pri zbranih podatkih smo nato uporabili kvalitativno tehniko, kjer smo pridobljene podatke analizirali, sintetizirali in interpretirali. Razprava: Ekstravazacijo je potrebno preprečavati, saj je njeno zdravljenje dolgotrajno in lahko pusti hude posledice. Bistvenega pomena pri preprečevanju je seveda visoka in strokovna usposobljenost zdravstvenega osebja, ki sodeluje pri citostatski terapiji, pomembno je tudi, da bolnik sam prepozna prve znake ekstravazacije, saj lahko pravočasno opozori zdravstveno osebje, ki bo znalo pravilno ukrepati. Sklep: Znanje in strokovna usposobljenost zdravstvenih delavcev, ki rokujejo s citostatiki, ter poučenost bolnikov o prvih znakih ekstravazacije, pripomorejo k preprečevanju oz. vsaj hitremu ukrepanju, kar pa je v primeru ekstravazacije citostatikov najpomembnejše. Ključne besede: citostatska terapija, citostatiki, ekstravazacija, žilni pristopiObjavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 20; Prenosov: 6 Polno besedilo (1,42 MB)
Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija spada med najstarejša človeku poznana obolenja in je najpogostejša nevrološka bolezen. Pojavlja se pri 1 % prebivalstva. Epilepsija močno vpliva na vsa področja bolnikovega delovanja, prav tako na življenje svojcev. Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali se je po epileptičnem napadu in postavitvi diagnoze spremenila kakovost njihovega življenja. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke, raziskavo pa smo izvedli med člani Društva liga proti epilepsiji Slovenije. V raziskavi je sodelovalo 30 bolnikov, od tega je bilo 18 žensk in 12 moških. Rezultati: Večina anketiranih meni, da se jim je po postavitvi diagnoze spremenila njihova kakovost življenja. Največjo oviro pri bolezni predstavlja stigmatizacija, saj se počutijo stigmatizirane s strani okolice, ki po njihovem mnenju ni dovolj poučena o bolezni. Bolnikom predstavlja oviro tudi strah pred ponovnim epileptičnim napadom, najbolj jih je strah poškodbe med napadom. Prav tako se jih več kot polovica počuti nesrečne, jezne in prikrajšane zaradi bolezni. Sklep: Epilepsija ne predstavlja samo zdravstvenega problema, pogosto je povezana z psihološkimi in socialnimi posledicami, ki so veliko breme tako za bolnika kot za svojce. Da zagotovimo bolniku z epilepsijo kar se da kakovostno življenje, je potrebno sodelovanje tako zdravstvenih, socialnih in izobraževalnih ustanov. Ključne besede: epilepsija, kakovost življenja, bolnik, prva pomoč ob epileptičnem napaduObjavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 22; Prenosov: 7 Polno besedilo (341,05 KB)
Opis: Vsaka nosečnost ni načrtovana in umetna prekinitev nosečnosti je odgovor na nezaželeno nosečnost. Ko se ženska znajde v situaciji, ko se mora odločiti, ali naj prekine nosečnost ali ne, ji ni lahko. Doživlja osebno stisko, ostane sama in obupana. Najde kopico razlogov za odločitev za umetno prekinitev nosečnosti in ti so zelo pestri. Slovenska zakonodaja je pozitivno naravnana v podporo materinstvu, vendar so razlogi za odločitev nemalo kdaj prav socialne narave. Namen diplomskega dela je bil predstaviti umetno prekinitev nosečnosti iz sociološkega vidika, hkrati pa ugotoviti, zakaj se ženske znajdejo v situaciji, ko jim umetna prekinitev nosečnosti predstavlja edini izhod v sili, in kaj jih privede do teh odločitev. Metodologija raziskovanja. Analiza domače in tuje literature nam je omogočila opredelitev teoretičnih izhodišč. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke za empirični del smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 20 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 28 hospitaliziranih žensk. Rezultati. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se v večini primerov za umetno prekinitev nosečnosti odločajo ženske stare do 30 let, pri katerih je nosečnost posledica nezaščitenih spolnih odnosov. Na odločitev za umetno prekinitev nosečnosti vplivajo predvsem slabi socialno – ekonomski dejavniki ženske in njene družine. Sklep. Glede na rezultate vidimo, da bi se morali zdravstveni delavci (medicinske sestre) še naprej truditi s pravočasno zdravstveno vzgojo, svetovanjem, osveščanjem in informiranostjo širše družbene skupnosti o kontracepciji, nosečnosti in umetni prekinitvi nosečnosti. Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, odločitev, ženska, medicinska sestra, zdravstvena vzgojaObjavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 23; Prenosov: 7 Polno besedilo (2,01 MB)
Opis: Kajenje je med ljudmi prisotno že več tisočletij. Skozi zgodovino se je tobačni dim uveljavljal kot simbol elegance in moči, danes pa se obravnava kot odvisnost in predstavlja enega največjih dejavnikov tveganja za razvoj bolezenskih stanj in smrti pri vseh starostnih skupinah, zato je potrebna preventiva z zdravstveno vzgojo že v otroškem in mladostniškem obdobju, za katero morajo poskrbeti starši s pomočjo zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih inštitucijah ali se zavzemati za zdrav način življenja. Raziskovana metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 23 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal dijake srednjih šol. Namen raziskave je bil ugotoviti osveščenost mladostnikov o nevarnostih aktivnega in pasivnega kajenja ter seznanjenost z možnostmi in iskanjem pomoči pri odvajanju od kajenja. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da so mladostniki dobro obveščeni o posledicah aktivnega in pasivnega kajenja ter o načinih iskanja pomoči. Rak dihal in ustne votline je za dijake še vedno najpogostejša posledica kajenja. O kroničnih pljučnih boleznih, ki jih povzročata tako aktivno kot pasivno kajenje, pa so dijaki še vedno premalo poučeni. Kar polovica anketiranih dijakov je poznala telefonsko številko, kamor lahko pokliče po pomoč, vendar jih večina ocenjuje, da pomoči pri opustitvi kajenja ne bi potrebovala, saj bi odvisnost uspela premagati sama. Razprava in sklep: Iz raziskave je razvidno, da so mladostniki dobro informirani o posledicah kajenja. Čeprav se posledic zavedajo, kljub temu kadijo. Ker se odnos do kajenja prične že v otroškem obdobju, je potrebna zgodnja preventiva s strani osnovnih in srednjih šol, ki kot izobraževalna institucija skrbijo za vzgojo in izobrazbo svojih učencev in dijakov, kot s strani zdravstva in zdravstvenih delavcev, ki z zdravstvenovzgojnimi programi izvajajo ukrepe za preprečevanje kajenja med otroki, mladostniki in njihovimi starši. Ključne besede: Kajenje, odvisnost, mladostnik, zdravstvene posledice kajenja, vloga medicinske sestre, ukrepi preprečevanja kajenja.Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 25; Prenosov: 6 Polno besedilo (2,35 MB)
Opis: V diplomskem delu smo predstavili posebnosti priprave pacienta z depresivno motnjo na operacijo. Predstavili smo kaj depresija oziroma depresivna motnja sploh je. Opisali smo, kakšne motnje čustvovanja oziroma kakšno depresivno čustvovanje je značilno za paciente z depresijo. Izpostavili smo mednarodno klasifikacijo bolezni (MKB) in kako se razpoloženjske motnje delijo. Opisali smo tudi, kako zelo pomembna je komunikacija in sama priprava pacienta z depresivno motnjo na operacijo. V empiričnem delu diplomske naloge smo želeli ugotoviti, na kakšen način medicinske sestre pristopijo k depresivnemu pacientu, ali pri tem občutijo strah ali neugodje in ali se jim zdi, da imajo na tem področju dovolj znanja oziroma bi ga mogoče želeli pridobiti še več. Skozi raziskovalno nalogo smo ugotovili, da si skoraj vsi vprašani želijo dodatna znanja s področja specifične obravnave pacienta z depresivno motnjo med predoperativno pripravo pacienta. Ključne besede: depresija, depresivna motnja, posebnosti priprave na operativni poseg, posebnosti komunikacije pri pacientu z depresivno motnjoObjavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 17; Prenosov: 2 Polno besedilo (1,05 MB)
Opis: Diplomsko delo je usmerjeno v obravnavo aktivnosti in terapije s pomočjo živali ter proučevanje vpliva živali na počutje starejših ljudi. Predstavljen je problem osamljenosti starejših ljudi in pomen pozitivnih vplivov živali na starejše ljudi. V tem kontekstu je središčnega pomena spoznati oziroma ugotoviti spremembe in potrebe v starosti, predstaviti in analizirati aktivnosti in terapijo z živalmi in primerjati njuno razširjenost ter uporabnost v Sloveniji in po svetu. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem strokovne literature. Pridobljeni podatki so bili sistematizirani, analizirani in vključeni v diplomsko delo. Pregled literature je pokazal, da je osamljenost v starosti ena najpogostejših emocij, vzroki zanjo so družbena izolacija in diskriminacija starejših, umikanje starejših iz družbenega življenja, tudi določene telesne motnje. S starostjo se, poleg fizioloških sprememb, pojavijo tudi spremembe v psiholoških značilnostih in čustvovanju. Za premagovanje osamljenosti je zelo primerno druženje z živalmi in skrb zanje. Živali so konstante, ki v hitro spreminjajočem se življenju, ljudem krajšajo čas, jih nasmejijo, jim dajejo občutek varnosti. Bistvenega pomena je dotik živali, ki opogumlja in osrečuje. Živali pomagajo premagovati družbeno izoliranost in vzpodbujajo socialne stike, prinašajo lahkotnost, ljubeznivost in dajejo občutek neogroženosti. Aktivnosti in terapija s pomočjo živali sta odlični komplementarni metodi dela, ki sta uporabni v vseh okoljih, še posebej v institucionalnih oblikah pomoči. Pod aktivnosti oziroma terapijo s pomočjo živali se razumejo vsa dejanja, pri katerih se z načrtno uporabo živali doseže pozitivne odzive pri uporabniku. Terapija in aktivnosti s pomočjo živali sta v Sloveniji prisotni, vendar v manjšem obsegu kot v tujini. V nekaterih evropskih državah, kot so Avstrija, Italija in Anglija, je terapija s pomočjo živali vključena v zdravstveni sistem. Živali lahko v starosti polepšajo življenje in pomagajo lajšati težave, s katerimi se starejši človek sooča. Živalske moči, ljubezni, energije in drugih pozitivnih lastnosti, bi se morali bolj zavedati in jih koristiti. Ključne besede: staranje, starostnik, osamljenost, aktivnost s pomočjo živali, terapija s pomočjo živali, terapevtske živaliObjavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 22; Prenosov: 6 Polno besedilo (330,66 KB)
Opis: Izhodišča: Za obravnavo pacienta, ki vstopa in izstopa iz zdravstvenega sistema, je prav gotovo pomemben sistematičen proces, ki mora biti strokovno oblikovan, dorečen in napisan ter ga imenujemo klinična pot. Vloga klinične poti je navzven neopazna, v praksi pa pomeni ključni element pri kakovostni in uspešni obravnavi pacienta. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen klinične poti v zdravstvu in izdelati klinično pot obravnave pacienta z načrtovanim radikalnim operativnim zdravljenjem zaradi raka mehurja (s cistektomijo). Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela. S pomočjo sistematičnega iskanja strokovne literature po knjižnicah in bibliografskih bazah, kot so COBISS, MEDLINE in druge, smo sistematično pregledali ter kritično analizirali domačo in tujo literaturo in vire, ki se navezujejo na našo temo. Iz pridobljenih podatkov smo izbrali najrelevantnejše vire in jih uporabili za seštevek najnovejših raziskovalnih dognanj in spoznanj ter jih predstavili v strukturni obliki. Diskusija: Uvedba klinične poti pri pacientu z radikalno cistektomijo lahko zmanjša število napak pri zdravljenju pacienta, omogoča zmanjšanje števila odklonov od najboljšega načina zdravljenja, spodbuja večdisciplinarno skupinsko delo ter ponuja dobro osnovo za boljše obveščanje pacientov in njihovih svojcev. Uporaba klinične poti omogoča doseganje visokih standardov obravnave in izboljševanje dosedanjih rešitev. Sklep: Z obravnavo pacienta z radikalno cistektomijo po klinični poti izboljšamo kakovost zdravstvene obravnave, izboljšamo izid zdravljenja, zagotovimo boljšo varnost pacienta in predvsem zadovoljstvo pacienta. Poudarjene so tudi vloga in naloge medicinske sestre, ki ima eno pomembnejših vlog v večdisciplinarnem timu, saj se srečuje z vrsto negovalnih težav, na katere se osredotoča v prizadevanjih za varnost pacienta. Ključne besede: Rak sečnega mehurja, cistektomija, zdravstvena nega, medicinska sestra, klinična pot, klinične smerniceObjavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 22; Prenosov: 3 Polno besedilo (971,33 KB)
