Opis: Kronično vnetna črevesna bolezen (KVČB) je kompleksna avtoimunska bolezen, na razvoj katere vplivajo številni dejavniki, med njimi tudi polimorfizmi v številnih genih. Namen magistrskega dela je bil na temeljih znanih rizičnih genotipov za polimorfizme posameznega nukleotida (SNP-jev) v oz. bližini kandidatnih genov, ki smo jih povezali s slovenskimi bolniki s KVČB, CB, CBr in UC, izdelati genetske profile pri bolnih in zdravih posameznikih ter na podlagi analize razlik v porazdelitvah ugotoviti, pri katerih pragih, številu oz. deležu genotipov z rizičnimi aleli, genetski profili najbolje napovejo tveganje za razvoj KVČB, CB, CBr in UC v slovenski populaciji. V ta namen smo pri različnih pragih računali parametre za ugotavljanje napovedne moči diagnostičnega testa. V magistrskem delu smo 16 kandidatnih genov in 2 genetska lokusa od 30 na podlagi 19 kandidatnih SNP-jev od 32 statistično značilno, P ≤ 0,05, povezali s slovenskimi bolniki s KVČB in/ali s CB, CBr in UC. Med njimi tudi gen PTGER4, ki smo ga na podlagi SNP-ja rs10512734, za katerega smo gensko tipizacijo izvedli sami, povezali s CBr in UC. Pri pragih, pri katerih je imelo 16 genetskih profilov največjo napovedno moč, je bila specifičnost visoka, saj se je gibala med 82 % in 98 %, vendar pa je bila takrat občutljivost nizka in se je gibala med 9 % in 38 %. LR+ genetskih profilov pri teh pragih se je gibal med 1,75 in 3,65, razen v primeru genetskega profila za napoved povečanega tveganja za razvoj CBr, kjer je bila pri pragu ³ 5 homozigotnih genotipov z rizičnimi aleli vrednost LR+ 15,10, zaradi česar je to genetski profil z največjo napovedno močjo. Na podlagi genetskih profilov, izdelanih na testni populaciji, smo ugotovili, da se tveganje za razvoj KVČB, CB, CBr in UC poveča pri posameznikih z večjim številom genotipov z rizični aleli, vendar pa je njihova napovedna moč prešibka, Youdenov indeks se je gibal med 0,07 in 0,24, za napoved tveganja v splošni slovenski populaciji, v kateri je prevalenca KVČB in njenih podtipov nizka. Vseeno pa lahko rečemo, da je naša raziskava pomemben korak k razvoju napovednih modelov, ki bi jih z nadaljnjim raziskovanjem in vključitvijo večjega števila vzorcev, dodatnih SNP-jev ter kombinacije biooznačevalcev s kliničnimi lastnostmi v prihodnosti lahko uporabili za napovedovanje tveganja.
Ključne besede: kronično vnetna črevesna bolezen (KVČB), Crohnova bolezen (CB), refraktorna oblika Crohnove bolezni (CBr), ulcerozni kolitis (UC), genetski profil, diagnostični test, polimofizem posameznega nukleotida, genotip, homozigot, heterozigot, alel, asociacijska analiza, prag
Objavljeno: 16.05.2013; Ogledov: 16; Prenosov: 2
Polno besedilo (9,33 MB)

Opis: Gledanje zabavnih vsebin je ena od učinkovitih metod spodbujanja smeha, ki posledično vpliva na vrednosti krvnega tlak, srčnega utripa in periferne oksigenacije ter na počutje. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako vadba joge smeha, ki ni odvisna od razumevanja humorja, vpliva na krvni pritisk, srčni utrip, periferno oksigenacijo in počutje. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili tehniko spodbujanja smeha, ki se imenuje joga smeha in ni odvisna od razumevanja humorja. Vključuje dihalno-smejalne zabavne vaje, ki zelo hitro spodbudijo smeh. V raziskavi je sodelovalo dvainpetdeset naključno izbranih prostovoljcev, katerih povprečna starost je bila 52,5 leta. Prostovoljci so bili na podlagi vprašalnika o zdravju razdeljeni na tiste, ki uživajo zdravila, in na tiste, ki jih ne uživajo. Meritve krvnega tlaka, srčnega utripa in periferne oksigenacije smo izvedli pred in po vadbi joge smeha. Krvni tlak in srčni utrip smo izmerili z aparatom OMRON M6 Comfort, periferno oksigenacijo pa z aparatom GIMA OXY 5. Prostovoljci so svoje počutje pred in po vadbi ocenili s pomočjo nestandardiziranega devetstopenjskega numeričnega vprašalnika, in sicer po lestvici od 1 do 10. Raziskava je potekala leta 2012 v klubu joge smeha v Mariboru, in to deset tednov zaporedoma – enkrat na teden po šestdeset minut. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je vadba joge smeha statistično pomembno vplivala na nivo krvnega tlaka pri prostovoljcih, ki niso uživali zdravil (N = 41; sistolični: 7,73 % (p < 0,0001), diastolični: 5,83 % (p < 0,0001)). Pri prostovoljcih, ki so uživali zdravila (N = 11), smo sicer zabeležili padec vrednosti, vendar ne statistično pomembnih razlik (sistolični: 2,70 % (p = 0,86), diastolični: 1,41 % (p = 0,25)). Prav tako nismo dokazali statistično pomembnih razlik pri meritvah srčnega utripa in periferne oksigenacije. Statistično pomembne razlike (p < 0,05) smo opazili pri povprečnih spremembah navdušenja, optimizma, povezanosti, ravni energije, razpoloženja, sprostitve mišic, zavedanja dihanja, zmožnosti smejanja brez razloga. Največjo spremembo smo izmerili pri občutku stresa po vadbi, in sicer v povprečju za 60 %. Zaključek: Iz predstavljenih rezultatov lahko povzamemo, da je lahko joga smeha učinkovita dopolnilna metoda pri preventivi visokega krvnega pritiska pri tistih, ki ne uživajo zdravil. Pri tistih, ki jih uživajo, pa bo treba narediti dodatne raziskave na večjem številu ljudi in proučiti vpliv zdravil. Prav tako bi bilo treba narediti meritve plinske oksigenacije iz vzorca krvi. Pri vseh prostovoljcih, tako pri tistih, ki uživajo zdravila, kot tudi pri tistih, ki jih ne uživajo, smo zabeležili pozitivne in statistično značilne spremembe (p < 0,05) v počutju. Izstopal je predvsem občutek zmanjšanja stresa (60,32 %).
Ključne besede: joga smeha, kronične bolezni, povišan krvni tlak, preventiva, stres, dobro počutje.
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 22; Prenosov: 21
Polno besedilo (1,70 MB)

Opis: Spolna aktivnost je tudi v starosti pomembna življenjska aktivnost. Nanjo vplivajo različni dejavniki. Že sama starost prinaša fiziološki upad spolne moči. V raziskavi smo proučevali vplive nekaterih demografskih dejavnikov, starost, zakonski stan, izobrazbo, kraj bivanja, vpliv pridruženih bolezni, uživanja alkohola in kajenje. Namen je bil ugotoviti, kako ti vplivajo na spolno aktivnost moških starih nad 50 let, kakšen je profil starejšega moškega, ki bo z večjo verjetnostjo imel težave v spolnosti in primerjati rezultate z izsledki podobnih raziskav iz literature.
Ključne besede: spolna aktivnost, starejši moški, spolne motnje, medicinska sestra
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 23; Prenosov: 6
Polno besedilo (1,18 MB)

Opis: Področje zdravstva je zelo občutljivo področje in napake so ne le nezaželene, temveč se zdi, da se od zdravstvenega osebja pričakuje nezmotljivost. Takšna pričakovanja pomenijo za zaposlene izjemen pritisk. Ob tem pa država varčuje in vse manj sredstev nameni javnim ustanovam in direktorji teh ustanov so primorani varčevati. Tako ne zaposlujejo novih oseb, čeprav gredo starejši v pokoj, vedno več pa je pacientov. Dogaja se, da so zdravstveni delavci pod stresom, kar pripelje do izgorevanja. Magistrsko nalogo smo formirali po naslednjem raziskovalnem načrtu: v teoretično-metodološkem delu smo predstavili posamezne definicije iz raziskovalnega področja; analizirali smo rezultate ciljnih skupin in pripravili vprašalnika; razdelili smo anketni vprašalnik; obdelali smo dobljene empirične podatke in prikazali raziskovalne rezultate; z različnimi statističnimi metodami smo analizirali dobljene empirične podatke, jih interpretirali in preverili veljavnosti zastavljenih raziskovalnih hipotez in raziskovalnih vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 83 anketiracev od tega 60 žensk in 22 moških. Povprečna starost anketiranih je znašala 39 let. V povprečju imajo 17 let delovne dobe. Veljavnost vprašalnika smo preverili s Cronbachovim alfa koeficientom, ki je znašal 0,853. Na podlagi prve hipoteze smo ugotovili, da ni statistično pomembnih razlik glede na prenašanje stresa na delovnem mestu med moškimi in ženskami. Prav tako smo ugotovili, da ni razlik glede obremenjenosti na delovnem mestu glede na izobrazbo. Domnevali smo, da je zdravstveno osebje najbolj obremenjeno v splošni ambulanti, a je analiza pokazala, da so najbolj obremenjeni na reševalni službi ter medicini dela, prometa in športa. Anketiranci menijo, da bi bilo potrebno poskrbeti za stresno delo v zdravstvu in organizirati seminarje ter svetovanja namenjena zdravstvenim delavcem.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, izgorelost na delovnem mestu, sindrom izgorevanja medicinskih sester
Objavljeno: 25.04.2013; Ogledov: 61; Prenosov: 33
Polno besedilo (1,02 MB)

Opis: Teoretična izhodišča. Brez medsebojnega zaupanja ni mogoče ustvarjalno sodelovanje. Osnovna naloga vodij je prizadevanje za zaupanje, ki je pogoj, da ljudje spregovorijo o svojih izvirnih zamislih in jih želijo vzajemno uresničiti. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o zaupanju, vodenju in zadovoljstvu zaposlenih ter problem zaupanja oziroma nezaupanja med vodji in vodenimi. Namen in cilji. Namen magistrske naloge je bilo ugotoviti, če lahko stopnja zaupanja med podrejenimi in nadrejenimi vpliva na vodenje v zdravstveni negi, ter preučiti, kako lahko to zaupanje še povečamo. Cilj raziskave pa je bil odkriti, kako zaposleni zaupajo svojim vodjem (glavni medicinski sestri oddelka) v zdravstveni negi, ugotoviti zadovoljstvo zaposlenih z vodenjem. Poskušali smo poiskati medsebojno povezavo med zaupanjem in načinom vodenja ter medsebojno povezavo med zaupanjem in zadovoljstvom zaposlenih. Raziskovalna metodologija. V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda s pomočjo prevzemanja teoretičnih osnov že znanih slovenskih in tujih avtorjev. V empiričnem delu naloge smo uporabili kvantitativni pristop raziskovanja. Za metodo zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja zaprtega tipa. Ciljna skupina anketiranih so bili izvajalci zdravstvene nege na treh oddelkih Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. V sklopu raziskave je bilo razdeljenih 115 anketnih vprašalnikov, od tega je bilo vrnjenih 100 pravilno izpolnjenih. Pridobljene podatke smo računalniško obdelali in grafično prikazali s pomočjo računalniškega programa Windows Excel, hipoteze pa smo preverjali s pomočjo programskega paketa SPSS. Rezultati. Analiza rezultatov je pokazala, da je v zdravstveni negi zaupanje zaposlenih v neposredno nadrejenega zelo visoko, nekoliko manj visoko je zadovoljstvo zaposlenih z vodenjem in kakovostjo sodelovanja med njimi. Anketa je pokazala tudi dokaj spodbudno in pozitivno vodenje, kjer je v ospredju demokratični način vodenja njihovih neposredno nadrejenih, kar prikazuje nove korake in napredek v vodenju negovalnega tima in povečuje stopnjo zaupanja v vodje. Ugotovili smo tudi, da ima stopnja zaupanja vpliv na kakovost sodelovanja med podrejenimi in nadrejenimi in je pozitivno povezana z zadovoljstvom zaposlenih z vodenjem. Sklep. Magistrsko delo smo zaključili s sklepnimi spoznanji, ter na koncu z natančnim pregledom dobljenih rezultatov predstavili še nekaj predlogov za izboljšanje zaupanja med podrejenimi in nadrejenimi.
Ključne besede: zaupanje, vodenje, zadovoljstvo, zdravstvena nega
Objavljeno: 11.04.2013; Ogledov: 71; Prenosov: 32
Polno besedilo (1,87 MB)