Opis: Že nekaj stoletij obstaja prepričanje o tem, da države niso etnično homogene, zaradi česar je potrebno poiskati pot do pravičnega obravnavanja manjšin. V 70. letih prejšnjega stoletja se je kot odgovor na to pojavil multikulturalizem, katerega predstavniki verjamejo, da v sodobnih pogojih kulturne heterogenosti načela, ki so slepa za razlike, ljudem ne omogočajo enakosti in svobode. Manjšine so zato upravičene do posebnega statusa. A vendar se v praksi pokaže, da multikulturalna politika manjšNajdeno v: osebiKljučne besede: manjšina, multikulturalizem, pravica do posebnega statusa, Ohridski sporazum, nacija.Objavljeno: 17.02.2009; Ogledov: 2405; Prenosov: 412 Polno besedilo (310,88 KB)
Opis: Večina sodobnih družb temelji na demokratičnem političnem sistemu, čigar izvore najdemo v tradiciji in praksi antične Grčije. Diplomsko delo se osredotoča na razvoj demokracije v Ameriki po nastanku Združenih držav v 18. stoletju. Antična oz. neposredna demokracija in moderna predstavniška demokracija imata popolnoma različna pogleda na posameznika. Antična demokracija vidi posameznika zgolj v kontekstu skupnosti, kateri pripada in njegovi dolžnosti do te skupnosti. Pomemben premik narejen na področju razvoja demokracije v času nastanka Združenih držav je osredotočenost na posameznika in njegove pravice. Temelji ameriške demokracije 18. stoletja ležijo v filozofiji Johna Locka in njegovi razsvetljenski miselnosti, ki je v veliki meri vplivala na politična razmišljanja in pisanja ameriškega politika Thomasa Jeffersona. Jefferson je s svojim demokratsko-republikansko usmerjenim razmišljanjem realiziral politiko liberalizma. Najdeno v: osebiKljučne besede: demokracija, Združene države Amerike, svoboda, lastnina, toleranca, svoboda govoraObjavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1560; Prenosov: 178 Polno besedilo (946,96 KB)
Opis: Namen diplomskega dela je rekonstruirati najperspektivnejšo današnjo obliko Fregejevega logicizma, izhajajočega iz Friedricha Ludwiga Gottloba Fregeja (1848-1925), nemškega filozofa, logika in matematika v logični matematiki. Zraven tega je predstavljen paradoks, ki ga je Bertrand Arthur William Russell (1872-1970), angleški filozof, izpeljal iz slavnega Aksioma V in se nanaša na aksiom razredov ali množic ter ga imenujemo Russllov paradoks. V diplomskem delu se sklicujemo na delo Frege’s conception of numbers as objects, britanskega filozofa Crispina Wrighta (1942). Raziskava diplomskega dela je teoretično temeljila na deskriptivnem in praktično na analitičnem pristopu poskusa Fregejeve utemeljitve logicizma in rešitve problema s stališča filozofa C. Wrighta.Najdeno v: osebiKljučne besede: filozofija matematike, aritmetika, abstraktni objekti, Fregejev logicizem, Peanovi aksiomi, Aksiom V, Russllov paradoksObjavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 897; Prenosov: 67 Polno besedilo (720,08 KB)
Opis: Tako Moore, kakor tudi Wittgenstein sta se posvetila problemu gotovega vedenja. Wittgenstein predvsem zaradi njegovega kontakta z Moorom. Glavna ideja Wittgensteinovega dela „O gotovosti“ je bila dokazati Mooru, da se moti, a je Wittgenstein v teku njegovih raziskav problema moral ugotoviti, da se tudi sam vedno bolj nagiba k temu, da bi se z Moorom strinjal, čeprav je obenem moral priznati, da Moore nima pravih dokazov za podane trditve. NA koncu Wittgenstein posvari vse filozofe, da bi v filozofiji morali uporabljati le pravilno filozofsko terminologijo ter se izogibati izjavam, kot so „Vem da…“ saj le te povzročajo zmedo. To naj bi po njegovem bila Moorova napaka, saj je igral napačno jezikovno igro. V bistvu pa je Wittgenstein moral Moorove teze priznati za resnične, čeprav tudi sam ni našel zadostnega dokaza, ki bi prepričal skeptika. Sam meni, da „filozofske“ gotovosti vedenja nikoli ne bomo mogli doseči, a je po njegovem niti ne potrebujemo.Najdeno v: osebiKljučne besede: Moore, Wittgenstein, gotova vednost, dvom, jezikovna igra, osni stavkiObjavljeno: 04.04.2011; Ogledov: 483; Prenosov: 9 Polno besedilo (459,29 KB)
Opis: Diplomska naloga z naslovom Jezik morale in moralna realnost se ukvarja z vlogo jezika pri ustvarjanju moralnih sodb. Podrobneje predstavlja problematiko nekognitivnih teorij jezika ter poskuša ovreči njihovo temeljno tezo, da so moralne sodbe izraz čustev oziroma nekognitivnih stanj. Diploma v uvodnem delu predstavi nekaj različnih moralnih teorij, še posebej izpostavi teorijo zmot (error theory), ki služi kot osnova avtoričinega prepričanja. Nato predstavi razlike dveh teorij moralnega jezika, in sicer kognitivizma in nekognitivizma. V jedru predstavimo glavne ugovore nekognitivnim teorijam jezika. Na koncu pretehtamo različne možnosti, ki sledijo iz ovržbe nekognitivnih teorij in sprejetja teorije zmot.Najdeno v: osebiPovzetek najdenega: ...IN MORALNA REALNOST Mentor: Mentorica: red. prof. dr. Nenad Miscevic red. prof. dr. Dunja Jutronic Kandidatka: Studijski program: Nina...Ključne besede: moralni jezik, moralne sodbe, metaetika, kognitivizem, nekognitivizemObjavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 632; Prenosov: 79 Polno besedilo (803,61 KB)
Opis: Za la!je razumevanje nekaterih vidikov dru!benih sprememb, problemov in porazdelitve mo"i v konkretnih dru!bah in dr!avah ter za mo!ne re#itve, upravi"itve ali zavrnitve le-teh je potrebna jasna in natan"na konceptualizacija temeljnih pojmov, ki so del tako podro"ja politi"ne filozofije kot podro"ja etike. Metafizi"ni problemi omenjenih pojmov lahko namre" nastajajo ali zaradi nejasnosti razumevanja ali zaradi tolik#nih dru!benih sprememb, da jih je potrebno prekonceptualizirati. Izhajajo" iz tega in ob dokazani predpostavki, da je partikularizem najprepri"ljivej#a teorija v etiki, je bilo zastavljeno vpra#anje, ali obstaja mo!nost u"inkovite uporabe le-te tudi na drugih podro"jih prakti"nega mi#ljenja oz. politi"ne znanosti. Na podlagi opredelitve predmeta je (i) s filozofske perspektive podana konceptualna analiza in problematizacija klju"nih dr!avljanskih vrlin (avtonomija, lojalnost, toleranca), ki omogo"i natan"nej#o in jasnej#o rabo temeljnih pojmov, pri "emer je prikazan tako pomen kot sama funkcija tak#nih vrlin; (ii) iz filozofske perspektive podana analiza nekaterih pojmov politi"ne filozofije, ki so del dru!benih sprememb (dr!ava, dr!avljanstvo, identiteta, migracije, asimilacija, integracija, pravice), in (iii) zavrnitev etike skrbi v politi"ni filozofiji kot u"inkovite metode za ohranjanje socialne kohezije. Vse troje je analizirano in problematizirano z vidika socialnega liberalizma in tradicionalnega republikanizma. Re#itev metafizi"nih problemov dr!avljanskih vrlin, socialnega liberalizma in pluralizma, a vendar ohranjanje dru!bene kohezije, je tako mogo"a s pomo"jo eti#kega partikularizma, ki pa ne izklju"uje vrlin. Najdeno v: osebiKljučne besede: besede: dr!avljanske vrline, eti#ki partikularizem, asimilacija, identiteta, avtonomija, liberalizem, republikanizemObjavljeno: 02.03.2012; Ogledov: 786; Prenosov: 66 Polno besedilo (18,54 MB)
Opis: Diplomsko delo obravnava nastanek države in njene ideološke temelje, pri čemer se ustavi predvsem pri Thomasu Hobbesu, Johnu Locku in Jean-Jacquesu Rousseauju, z namenom, da analizira njihov odgovor na vprašanje, kako nastane država. Nadalje se ukvarja s pojmom konstitucionalizma, ki ga namerava raziskati, zraven tega pa skuša utemeljiti namen ustave v državi. Poglavitni del naloge obsega prikaz razvoja ameriških kolonistov do oblikovanja neodvisne države. Podrobneje razloži vzroke, potek in razloge za ameriško revolucijo, natančneje pa želi ovrednotiti pomen same revolucije za nadaljnji politični razvoj. Tako ameriški kot tudi drugi. S prikazom težavnega položaja, v katerem se je znašla novonastala demokratična republika tik po »osvoboditvi«, osvetli politično zadrego, v kateri so se znašli t.i. očetje demokracije.Najdeno v: osebiPovzetek najdenega: ...dr. Matjaz Klemencic redn. prof. dr. Nenad Miscevic Maribor, 2009 Avtor: Aljaz Selinsek ZAHVALA Za temeljito znanstveno in...Ključne besede: zgodovina, filozofija, konstitucionalizem, ZDA, država, družbena pogodba, ustava, revolucija, kongres, deklaracija, neodvisnost, diplomska delaObjavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1481; Prenosov: 142 Polno besedilo (1,16 MB)
Najdeno v: osebiKljučne besede: filozofija matematike, platonizem, nominalizem, abstraktni predmeti, matematične bitnosti, fikcijski likiObjavljeno: 31.05.2009; Ogledov: 2849; Prenosov: 98 Polno besedilo (1,21 MB)
Najdeno v: osebiKljučne besede: filozofija, barve, razlaga, Locke, John, ideja, sekundarne kvalitete, dispozicije, diplomska delaObjavljeno: 31.05.2009; Ogledov: 1420; Prenosov: 143 Polno besedilo (520,29 KB)
Opis: The paper is a critical examination of Peacocke's pioneering work on concepts as grounding the possibility of a priori knowledge. It focuses upon his more recent turn to reference and referential domain, and the two enlargements of the purely conceptual bases for apriority, namely appeal to conceptions and to direct referential sensitivity. I argue that the two are needed, but they produce more problem for the strategy as a whole than they solve. I conclude by suggesting that they point to a possible Benacerraf-like dilemma for conceptualists accounts of armchair knowledge: if concepts are akin to representational contents and/or conceptions, they certainly do not metaphysically determine anything. At best, they fallibly guide our inquiry, and get corrected almost by each new important discovery about the nature of their referents. If what is meant by "concept" is a Fregean, objectively correct and metaphysically potent entity, there is little doubt in its power to determine its referent(s), but, there is a huge epistemic problem of how we grasp such Platonic concepts. Peacocke's early metaphysics of concept, which offered beginnings of an answer, is put in jeopardy by the new referential turn, and his valiant attempts to pass between the multiple horns of this dilemma seem to face a lot of difficulties.Najdeno v: osebiKljučne besede: analytical philosophy, conceptualism, predeterminism, apriority, conceptsObjavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 109; Prenosov: 0 Polno besedilo (0,00 KB)
