Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...letalski promet, zračni promet, pomorstvo, pomorski transport, GATS, Slovenija, Evropska unija, pravna ureditev, razvoj, integralni...Ključne besede: mednarodna trgovina, liberalizacija, mednarodni transport, storitve, letalski promet, zračni promet, pomorstvo, pomorski transport, GATS, Slovenija, Evropska unija, pravna ureditev, razvoj, integralni transport, regionalni razvoj, transportni sistemiObjavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 1319; Prenosov: 179 Polno besedilo (647,55 KB)
Opis: Delež storitev v BDP držav je velik in se še povečuje. Prost pretok storitev je ena od štirih temeljnih svobočin prava EU, posebno mesto pa ima tudi v okviru STO. Med tem ko pravo EU storitve, povezane z igrami na srečo ne ureja enotno, pač pa jih urejajo države članice same, pravo STO le-te ne razlikuje od drugih storitev. Načeli nediskriminacije in sorazmernosti sta ureditvama skupni, delno pa to velja tudi za izjeme, ki lahko v določenih primerih prost pretok storitev omejijo. Postopki pred Sodiščem EU in pred organi STO se pomembno razlikujejo v tem, kdo postopek lahko sproži, prav tako pa je razlika tudi glede uveljavljanja odločitve v praksi in sankcij, ki so zagrožene v primeru kršitve predpisov.Najdeno v: ključnih besedahKljučne besede: Prosto opravljanje storitev, EU, STO, igre na srečo, Placanica, US-Gambling, Sodišče EU, reševanje sporov v okviru STO, Pogodba o delovanju EU, GATSObjavljeno: 26.02.2010; Ogledov: 978; Prenosov: 103 Polno besedilo (690,10 KB)
Opis: Vsaka vojna pušča za seboj katastrofalne posledice in II. svetovna vojna ni bila izjema. Svetovni mir je bil porušen in uničeno je bilo globalno gospodarstvo. Potrebno je bilo ponovno vzpostaviti pravični trgovinski sistem, ki bi okrepil gospodarstva po celem svetu, prav tako pa bi zagotavljal, da mednarodni mir po II. svetovni vojni ne bi bil ogrožen s trgovinskimi vojnami, v katera so gospodarstva zahajala med samo drugo svetovno vojno. Zagotavljanje mednarodnega miru je tako eden temeljnih dejavnikov svetovne trgovinske organizacije in hkrati vzrok za njen nastanek. Sčasoma pa je začel pomen Svetovne trgovinske organizacije naraščati in dobivati pomembnejši obseg. Njena naloga ni bila samo zagotavljati po vojni porušen mir, skrbeti je začela za multilateralna pravila, po katerih narodi trgujejo, omogoča svobodnejše trgovanje in liberalizacijo, skrbi za reševanje sporov, predvsem pa je forum za multilateralna medvladna pogajanja za zniževanje ovir v trgovini. Tako je po samem koncu II. svetovne vojne stekla akcija za ustanovitev ITO (International Trade Organization), vendar slednja ni bila ustanovljena zaradi nasprotujočih stališč o tem, kakšna naj bi bila njena moč. Druga rešitev, ki bi prispevala k večji liberalizaciji mednarodne trgovine, je tako bil sporazum o carinah in trgovini – GATT, ki je pričel veljati leta 1948. Nastanek GATT-a hkrati pomeni pričetek večje liberalizacije mednarodne trgovine. Svetovna trgovinska organizacija je leta 1995 prevzela poslanstvo GATT-a in še danes, 15 let po svoji ustanovitvi, deluje v vsej svoji moči, zaradi vpliva, ki ga ima na gospodarstva vseh držav članic, in držav, ki še niso včlanjene v multilateralni sistem. Globalizacija je povzročila vzpostavitev mednarodnega trga, hkrati pa tudi pomeni nastanek različnih gospodarskih interesov, ki zahtevajo vedno večjo pozornost in nadzor. Svetovna trgovinska organizacija ima sposobnost slediti spremembam v celotnem gospodarstvu ter si prizadeva za mednarodno harmonizacijo narodov. Svetovno trgovinsko organizacijo čakajo v prihodnosti težki izzivi, ki jih bo morala preudarno premostiti, saj je na kocki stabilnost mednarodnega ekonomskega/političnega sistema in vsaka nepremišljena napaka lahko celo vodi do mednarodnega spora. Vsaka napačna kalkulacija lahko pripelje do zelo nevarnih razmer, ki lahko omaja globalno gospodarstvo. Svetovna trgovinska organizacija in druge organizacije imajo v rokah sposobnost povezati vse sile v skupno sodelovanje in tako narediti svet boljši in pravičnejši, kajti le združeni bomo dosegli mednarodni politični in varnostni sistem, ki bo ključno ogrodje, znotraj katerega bo mednarodno gospodarstvo uspešno delovalo. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...in trgovinski sporazum (GATT), Sporazum o storitvah ( GATS), Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine...Ključne besede: Urugvajski krog pogajanj, Doha razvojna agenda, Svetovna trgovinska organizacija, Splošni carinski in trgovinski sporazum (GATT), Sporazum o storitvah (GATS), Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPs)Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 518; Prenosov: 102 Polno besedilo (399,82 KB)
Opis: STO je prostor oziroma institucija, ki pomaga državam, da uredijo probleme mednarodne trgovine. Nastala je 1. januarja 1995 in sicer na podlagi GATT-a. GATT se je v glavnem ukvarjal s trgovino z blagom, STO se ukvarja s trgovino v storitvah in s trgovanjem v zvezi z izumi, stvaritvami in modeli. Naloge Svetovne trgovinske organizacije so zagotoviti stabilnost, predvidljivost in čim večjo sprostitev mednarodnih trgovinskih tokov. Značilnosti STO so: univerzalnost organizacije, dograjen način reševanja mednarodnih trgovinskih sporov, možnost spremembe načina glasovanja, strožji in trdneje postavljeni kriteriji. Načela STO so: trgovina brez diskriminacije, prosta trgovina, predvidljivost, promoviranje poštene konkurence, spodbujanje razvojne in gospodarske reforme. GATT je nastal kot posledica želje, da bi ustanovili Mednarodno trgovinsko organizacijo. Želeli so oblikovati organizacijo, ki naj bi poleg Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke za obnovo in razvoj predstavljala enega izmed treh stebrov Bretton-Woodske institucije. Njen osnovni namen naj bi bil zagotavljanje stabilnega in predvidljivega mednarodnega trgovinskega okolja, ki bo omogočalo nadaljnjo liberalizacijo in rast svetovne trgovine ter rast zaposlovanja in investicij. V okviru GATT-a so potekali naslednji krogi pogajanj: prvi krog pogajanj v Ženevi, drugi krog pogajanj v Annecycu, tretji krog pogajanj v Torqayu, četrti krog pogajanj v Ženevi, Kennedyjev krog pogajanj, Tokijski krog pogajanj in Urugvajski krog pogajanj. Krog pogajanj v Dohi je bil ustanovljen na četrti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije v Dohi, v Katarju novembra leta 2001. Vlade so se strinjale, da se bodo pogajale o dodatnih carinskih znižanjih (s posebnim osredotočenjem na izvoz držav v razvoju), o vključevanju obstoječih pogajanj o storitvah v Dohin krog pogajanj in o uveljavljanju pomembne liberalizacije trgovine kmetijskih proizvodov. V kmetijstvu so se strinjali, da bodo zmanjšali ovire vstopa na trg, da bodo odstranili subvencije za kmetijski izvoz in zmanjšali subvencije domače proizvodnje. Vlade so se strinjale, da bodo raziskale vidike odnosa med trgovino in okoljem. Ključna področja pogajanj v Dohi so: razvoj, kmetijstvo, storitve in okolje. Razlogi za podaljševanje pogajanj v Dohi so: odstranitev carin, kmetijska blaginja, večanje produktivnosti, trgovina med državami v razvoju in izboljšan dostop do trga. Cilji Dohe so predvsem v kmetijstvu zmanjšati vse oblike izvoznih subvencij in domače podpore za trgovino, pri storitvah liberalizirati vse kategorije storitev, pri industrijskih izdelkih zmanjšati carine, na področju regionalnih trgovinskih sporazumov izboljšati postopke pravil STO in izboljšati izvedbo mehanizma za reševanje sporov. Za Doho predstavljajo izziv regionalne agende, saj so se te še vedno ukvarjale s težavami globalne socialne izključenosti. To so bile predvsem afriške, karibske in pacifiške države.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...Svetovna trgovinska organizacija , GATT , GATS , Doha , mednarodna trgovina , krogi...Ključne besede: Svetovna trgovinska organizacija, GATT, GATS, Doha, mednarodna trgovina, krogi pogajanj, kmetijstvo, carine, investicije, storitve, ministrska konferenca, pogajanja.Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 598; Prenosov: 49 Polno besedilo (819,12 KB)
Opis: V magistrski nalogi obravnavamo področje igralniškega turizma. Analiziramo zaznave domačinov o učinkih igralniško-turistične dejavnosti v občini Kranjska Gora in njihovo mnenje o razvojni naravnanosti ponudnika igralniških storitev in hotelirstva. V teoretičnem delu naloge predstavimo splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS) in turizem v povezavi s sporazumom. Orišemo razvoj igralniškega turizma v svetu, Evropi in v Sloveniji. Predstavimo deležnike v igralniškem turizmu s posebnim poudarkom na domačinih. V empiričnem delu naloge s strukturiranim vprašalnikom analiziramo zaznavanje ekonomskih, socio-kulturnih in okoljskih vplivov igralniškega turizma pri domačinih v Kranjski Gori. Oblikujemo model vpliva navezanosti domačinov na lokalno okolje in pripadnosti domačinov lokalni skupnosti v povezavi s pozitivnimi in negativnimi učinki igralniškega turizma. Na koncu analiziramo odgovore domačinov glede obstoječe ponudbe, vplive na razvoj skupnosti in prihodnji razvoj igralniškega turizma v občini. Ugotavljamo, da mora Občina Kranjska Gora sprejeti dolgoročno strategijo razvoja igralništva in turizma, ki bo zagotavljala postopno nastajanje celovite ponudbe turističnih storitev v povezavi z igralništvom. Igralniška in hotelirska dejavnost naj ostaneta v današnjem obsegu. Glede na trende vremenskih vplivov mora biti ponudba čimbolj neodvisna od vremenskih okoliščin. Za uspeh mora strategija imeti podporo domačinov in podporo države. Zakonodaja s področja igralništva naj stimulira investicije v dodatno ponudbo turistično-igralniških storitev. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...predstavimo splošni sporazum o trgovini s storitvami ( GATS) in turizem v povezavi s sporazumom. Orišemo...Ključne besede: deležniki v turizmu, ekonomski, socio-kulturni in okoljski vplivi turizma, zaznavanje vplivov turizma pri domačinih, igralniški turizem, vplivi igralniškega turizma, turistične storitve in GATSObjavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 169; Prenosov: 41 Polno besedilo (2,23 MB)
Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...pridelki, pogajanje, svet, Urugvajska runda, WTO, GATT, GATS, mednarodno gospodarstvo, trgovinske pogodbe, procesi, trgovinska politika,...Ključne besede: agrarna politika, kmetijstvo, kmetijski pridelki, pogajanje, svet, Urugvajska runda, WTO, GATT, GATS, mednarodno gospodarstvo, trgovinske pogodbe, procesi, trgovinska politika, Evropska unija, enotni trg, ZDA, Slovenija, globalizacija, svetovna trgovina, mednarodni ekonomski odnosi, mednarodno ekonomsko sodelovanje, vrednotenje, ocenjevanje, subvencije, liberalizacija, internacionalizacija, gospodarstvo, panoge dejavnostiObjavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 402; Prenosov: 8 Polno besedilo (0,00 KB)
