Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...politika, javne finance, spremembe, zamenjava, finančni instrumenti, finančna analiza, ekonomski modeli, denarni tokovi, usklajevanje, ekonomska...Ključne besede: monetarna politika, EMU, ECB, monetarni sistemi, devizni tečaji, denarna teorija, država, evro, valuta, meritve, tveganje, makroekonomija, Slovenija, fiskalna politika, javne finance, spremembe, zamenjava, finančni instrumenti, finančna analiza, ekonomski modeli, denarni tokovi, usklajevanje, ekonomska politikaObjavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 937; Prenosov: 73 Polno besedilo (414,76 KB)
Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...tveganje, definicija, finančne ustanove, svet, finančna poročila, dežele, ekonomska politika, država, Evropa, Slovenija,...Ključne besede: tveganje, definicija, finančne ustanove, svet, finančna poročila, dežele, ekonomska politika, država, Evropa, Slovenija, komercialno poslovanje, poslovno okolje, tuje investicije, ocenjevanje, družbenopolitični odnosi, stabilizacija, mednarodna kooperacija, reševanje problemov, regionalna ekonomika, politične razmere, gospodarstvo, socialni položaj, socialna politika, mednarodno sodelovanje, mednarodni ekonomski odnosi, mednarodno ekonomsko sodelovanjeObjavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 1645; Prenosov: 173 Polno besedilo (468,12 KB)
Opis: Finančni sistem, kot je deloval teh zadnjih nekaj let, voden z napačnimi spodbudami in z uvedbo različnih vrst zapletenih finančnih produktov v ozadju makroekonomskega neravnovesja, ne bi mogel več vzdržati. Cikel sredstev se je obrnil, pokazala se je gospodarska pomanjkljivost zadnjih let in investitorji so nenadoma izgubili zaupanje v delovanje finančnega sistema. Priča smo bili nenadnemu in takojšnemu prelivanju finančne krize v realno gospodarstvo. Kreditni krč in zaupanje vlagateljev je poškodovalo realno ekonomijo in odnos med finančnim sektorjem ter gospodarstvom se je ohromil. Vse od tedaj je postala glavna prioriteta finančnih institucij ter gospodarstva vzpostavitev normalnega in zdravega odnosa v delovanju globalne ekonomije. Finančna kriza je prizadela vse ekonomije sveta - tako države v razvoju kot tudi moderne ekonomije. Monetarna politika ECB je usmerjena v doseganje stabilnosti cen ter podpiranje pogojev za trajno finančno ter ekonomsko stabilnost. ECB se je na spreminjajoče razmere odzvala hitro, fleksibilno in predvsem premišljeno. Svoje ogrodje delovanja je prilagodila kriznim razmeram ter uvedla pričakovani nabor nestandardnih ukrepov delovanja monetarne politike. Kar zadeva politiko obrestnih mer ECB, je Svet guvernerjev ECB reagiral premišljeno in v skladu z nastalimi finančnimi kriznimi razmerami na trgu. Ključno obrestno mero je ECB od oktobra 2008 zmanjšala za 325 bazičnih točk. To je bila najnižja obrestna mera v desetletnem obdobju delovanja ECB. Ta ukrep je bil tesno povezan s strategijo ECB. ECB je uvedla tudi nabor nestandardnih ukrepov monetarne politike, povezanih z zagotavljanjem dodatne likvidnosti. V začetku finančne krize leta 2007 je ECB v nekaj urah začasno namenila dodatno likvidnost bankam s takojšnjo pomočjo v obsegu likvidnostnih potreb finančnega trga. ECB je v bistvu prva centralna banka, ki je uvedla nestandardne ukrepe v svoji politiki delovanja. Centralne banke imajo bistveno vlogo v zagotavljanju monetarne in finančne stabilnosti v daljšem obdobju. Svetovna ekonomija se lahko na centralne banke zanese, da bodo ravnale odgovorno ter se zavedale, da so glavni akterji zagotavljanja stabilnosti, ki je v teh kriznih časih najbolj pomembna. ECB bo kot velik akter svetovne ekonomije po našem mnenju nadaljevala vlogo evropskega stabilizatorja na evropskem finančnem trgu ter zaupnika v teh kriznih časih.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...in zdravega odnosa v delovanju globalne ekonomije. Finančna kriza je prizadela vse ekonomije sveta -... ...v razvoju kot tudi moderne ekonomije. Monetarna politika ECB je usmerjena v doseganje stabilnosti cen... ...dela bomo natancno opisali ter razlozili pojem financna kriza, pojasnili vzroke za njen nastanek ter...Ključne besede: finančna kriza, kreditni krč, monetarna politika ECB, nestandardni ukrepi, ključna obrestna mera, dodatna likvidnostObjavljeno: 11.12.2009; Ogledov: 1022; Prenosov: 288 Polno besedilo (529,55 KB)
Opis: EU tistim članicam in regijam, pa tudi državam kandidatkam, ki zaostajajo v razvoju, nudi finančno pomoč, da bi le te lahko enakovredno sodelovale pri uresničevanju skupnih politik EU. Državam kandidatkam je bilo tako na voljo predpristopna pomoč skozi programe PHARE, ISPA in SAPARD, ki služijo za postopno prilagajanje kandidatk na članstvo ter s ciljem čim hitrejše gospodarske in socialne kohezije. S članstvom v EU je Slovenija dobila možnost koriščenja evropskih sredstev v strukturnih skladih, ki podpirajo razvoj tistih evropskih regij, ki zaostajajo v razvoju. Njihov cilj je zmanjšati te razlike in ustvariti okolje za enakomeren in uravnotežen razvoj vseh držav in regij EU. Z novo finančno perspektivo 2007-2013 se je izvedla reforma strukturne politike, ki je preoblikovala strukturne sklade ter način delitve sredstev iz njih. V posameznem programskem obdobju so delovanje skladov in njihovi cilji prilagojeni trenutnim razmeram. V prejšnjem programskem obdobju so bila na voljo sredstva iz 4 strukturnih skladov v sedanjem obdobju v okviru strukturne politike pa delujeta ESRR in ESS, ohranjen pa je tudi Kohezijski sklad. Poleg teh dveh sta v prejšnjem programskem obdobju od leta 2000-2006 obstajala še dva strukturna sklada, ki v prihodnje ne sodita več pod okrilje evropske strukturne politike. Preden pa lahko koristimo ta sredstva se moramo prijaviti na razpise za evropski denar. Na njih se lahko prijavijo tudi manjša podjetja, vendar je najbolj vprašljiva njihova administrativna usposobljenost, za končni pregled projektne dokumentacije pa se navadno obrnejo na svetovalne hiše, ta strošek pa se ob uspešni prijavi delno povrne. Informiranje in obveščanje o strukturnih sredstvih je pomembno za aktualno programsko obdobje 2007-2013 in za uspešno realizacijo operativnih programov, ki opredeljujejo ključna področja, v katera bodo usmerjena sredstva. Za uspešno črpanje sredstev v tem programskem obdobju bosta morala strukturna politika in sam pomen strukturnih skladov postati pomemben element gospodarske politike, da bodo evropska sredstva v polni meri izkoriščena za razvoj in napredek MSP, kar pripomore k razvoju celotne države.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...predpristopna pomoč, evropska sredstva, finančna perspektiva 2007-2013, strukturna politika, strukturni skladi, projektna... ............................................................................... 6 FINANCNA POMOC EU .........................................................................Ključne besede: predpristopna pomoč, evropska sredstva, finančna perspektiva 2007-2013, strukturna politika, strukturni skladi, projektna dokumentacija, operativni programi, MSP.Objavljeno: 08.06.2010; Ogledov: 743; Prenosov: 93 Polno besedilo (666,55 KB)
Opis: Kjub temu,da ima Evropa odlične možnosti za kmetijsko pridelavo, se delež kmetijske dejavnosti v gospodarstvu zmanjšuje. Evropa želi s svojimi ukrepi spodbuditi kmetijstvo in obuditi delovanje na podeželju. Za te ukrepe EU namenja največji delež svojega denarja, da bi tako prispevala k večjemu pomenu podeželja, ki bo služilo tudi prihodnjim rodovom. Države lahko koristijo sredstva EU za razvoj podeželja skozi EKSRP, ter tako vlagajo v izboljšanje in nadaljnji razvoj kmetijstva. Z vstopom v EU je slovensko kmetijstvo postalo del SKP EU. S tem je dobilo možnost prejemanja sredstev iz EKUJS, iz katerega je Sloveniji uspelo porabiti večino ponujenih sredstev. S tem denarjem smo pri nas nekoliko izboljšali gmotni položaj kmetijstva. Od leta 2007 Slovenija dobiva evropska kmetijska sredstva iz EKSRP. Tudi ta sredstva bo Slovenija vlagala v razvoj kmetijstva ter ohranjanje poseljenosti podeželja.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...kmetijska politika EU, politika razvoja podeželja, EKUJS, finančna perspektiva, EKSRP.... ...zivili domacih proizvajalcev prednost pred uvozenimi dobrinami financna solidarnost; SKP se vecinoma financira iz proracuna...Ključne besede: kmetijstvo, skupna kmetijska politika EU, politika razvoja podeželja, EKUJS, finančna perspektiva, EKSRP.Objavljeno: 22.06.2010; Ogledov: 892; Prenosov: 119 Polno besedilo (354,11 KB)
Opis: Vse članice EU, ki so sprejele euro, so prenesle izvajanje denarne politike iz nacionalne cen-tralne banke na Eurosistem. Trenutno je teh držav 16, med njimi je od 1. januarja 2007 tudi Slovenija. Eurosistem, ki ga sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke držav euroobmoč-ja, vodijo organi odločanja ECB. Poglavitni cilj denarne politike Eurosistema je stabilnost cen v euroobmočju. Ena izmed njegovih nalog je tudi skrb za stabilnost finančnega sistema. Eurosistem za izpolnitev svojih ciljev in nalog, uporablja instrumente denarne politike, ki jih razvrstimo v tri skupine: operacije na odprtem trgu, odprte ponudbe bankam in obvezne rezerve. Tekom svetovne finančen in gospodarske krize, Eurosistem z uporabo instrumentov denarne politike sledi svojim ciljem in nalogam.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...Evropska centralna banka, denarna politika, stabilnost cen, finančna in gospodarska kriza, obrestne mere.... ...................................................................31 4.1 Svetovna financna in gospodarska kriza..............................................................Ključne besede: Eurosistem, Evropska centralna banka, denarna politika, stabilnost cen, finančna in gospodarska kriza, obrestne mere.Objavljeno: 26.03.2010; Ogledov: 947; Prenosov: 166 Polno besedilo (787,35 KB)
Opis: Več kot 40 let se je SKP uspešno spopadala z različnimi izzivi. Današnja SKP je politika, za katero se je odločila naša družba. Ta politika še naprej podpira kmetijstvo v EU ter hkrati izpolnjuje pričakovanja državljanov, davkoplačevalcev in potrošnikov, pri tem pa skrbi za čim manjše izkrivljanje mednarodne trgovine. SKP je bila prenovljena, da bi zagotovila neposredno podporo kmetom, ki upoštevajo pravila EU za varstvo okolja, varnost živil, zdravstveno varstvo rastlin, zdravstveno varstvo in dobro počutje živali. Za kmetijsko politiko bo tako največji izziv najti pravo ravnotežje med prilagajanjem kmetijske pridelave, zagotavljanjem zadostne količine hrane in biomase ter zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Na odločanje v zvezi s SKP posebej vpliva finančni položaj, ki ga ima posamezna država članica v odnosu do SKP. Na strani prilivov so upoštevana sredstva 1. in 2. stebra SKP na strani odlivov pa vplačila v skupno blagajno v deležu, kot ga zavzemajo sredstva za SKP. Slovenija se zavzema za ohranitev SKP tudi v prihodnje in bodo nadaljnje reforme SKP določale tudi okvir za izvajanje slovenske strategije razvoja kmetijstva.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...zdravstveni pregled reforme 2003, modulacija, poenostavitev SKP, finančna perspektiva 2007 -2013, slovensko kmetijstvo, novi izzivi... ...spopadala z različnimi izzivi. Današnja SKP je politika, za katero se je odločila naša družba.... ...dejansko pomeni dolgorocno vsebinsko in financno nacrtovanje. Financna perspektiva doloca strukturo letnih izdatkov za sedemletno...Ključne besede: Skupna kmetijska politika, reforma 2003, proračun, kmetijska politika, zdravstveni pregled reforme 2003, modulacija, poenostavitev SKP, finančna perspektiva 2007 -2013, slovensko kmetijstvo, novi izzivi SKP, strategija slovenskega kmetijstvaObjavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 814; Prenosov: 109 Polno besedilo (415,38 KB)
Opis: Ugotovili smo, da se finančna moč podjetja kaže v trajni plačilni sposobnosti podjetja, trajni sposobnosti financiranja podjetja ter ohranitvi in povečanju premoženja podjetja. Brez finančne moči podjetje ne more dosegati rasti in razvoja podjetja. Takšno podjetje je obsojeno na propad, saj ne dosega optimalne rasti tržne vrednosti lastniškega kapitala in ne ustvarja dobička. Za dolgoročno plačilno sposobnost podjetja je poleg likvidnih sredstev na dolgi rok potrebno tudi ustrezno razmerje med sredstvi in obveznostmi do virov sredstev. Podjetje dolgoročno finančno ravnotežje dosega s pomočjo pravil financiranja. Plačilna sposobnost je neposredno povezana z likvidnostjo podjetja. Kratkoročna plačilna sposobnost podjetja je sposobnost, da podjetje v kratkem roku razpolaga z zadostno količino likvidnostnih sredstev, potrebnih za plačilo zapadlih obveznosti. Likvidnost izražamo s kazalniki likvidnosti, ki pridobivajo na moči glede na njihovo gibanje iz manj likvidne oblike v likvidno obliko. Kazalniki likvidnosti nam kažejo tveganje plačilne sposobnosti v prihodnosti. Kratkoročno plačilno sposobnost obvladujemo z dinamičnimi izračuni likvidnosti, tako imenovani izkazi denarnih tokov (cash flow). Obračunski izkaz denarnih tokov nam omogoča pregled nad izvedbo pretekle plačilne sposobnosti podjetja, obenem pa nam služijo kot podlaga za kakovostno načrtovanje prihodnjih denarnih tokov. Plačilna sposobnost je velik problem pri poslovanju podjetij, ne samo v Sloveniji ampak tudi po celem svetu glede na to, da se že kar nekaj časa trudijo, da bi svet rešili pred krizo, v katero smo že zašli.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...Ugotovili smo, da se finančna moč podjetja kaže v trajni plačilni sposobnosti... ...Kratkoročna plačilna sposobnost, Izkaz denarnih tokov, Finančna politika podjetja, Kazalniki likvidnosti, Financiranje... ...rast, razvoj in obstanek podjetja je potrebna financna moc, ki si jo podjetje zagotavlja z...Ključne besede: Poslovne finance, Dolgoročna plačilna sposobnost, Kratkoročna plačilna sposobnost, Izkaz denarnih tokov, Finančna politika podjetja, Kazalniki likvidnosti, FinanciranjeObjavljeno: 23.08.2010; Ogledov: 1316; Prenosov: 283 Polno besedilo (443,30 KB)
Opis: Cilj EU je postati ena najbolj uspešnih gospodarskih velesil. Na tej poti pa jo ovirajo predvsem nove članice, ki so gospodarsko slabše razvite. To velja predvsem po njeni največji širitvi leta 2004, ko je del EU postala tudi Slovenija. Da bi te razlike odpravila, je EU ustanovila kohezijsko politiko, ki pomaga najmanj razvitim državam in regijam, da bi dosegle razvitost Skupnosti. To dosega s pomočjo strukturnih skladov, ki so namenjeni spodbujanju ekonomske in socialne kohezije, izboljšanju in povečanju zaposlovanja v EU, pomoč kmetijstvu in usmerjanju ribištva. Poleg strukturnih skladov je še Kohezijski sklad, ki deluje na področju okolja in prometnih omrežij. Kohezijska politika nudi osrednjo razvojno priložnost, da se države (tudi Slovenija) približajo gospodarski razvitosti Skupnosti. Empirična raziskava, ki je potekala v sklopu tega diplomskega dela, je pokazala, da je velik del anketirancev seznanjenih s tem, da EU dodeljuje sredstva za sofinanciranje projektov. Kar 68 odstotkov anketirancev je mnenja, da Slovenija pri tem ni najbolj uspešna. Čeprav je Slovenija neto prejemnica sredstev iz proračuna EU, to ni zadosten pokazatelj uspešnosti črpanja sredstev. V prihodnje se mora Slovenija bolj potruditi, da bi učinkoviteje črpala ta sredstva, predvsem na področju administrativne absorpcijske sposobnosti. Za zagotavljanje boljše administrativne absorpcijske sposobnosti in posledično z boljšim črpanjem sredstev bo dosežen gospodarski razvoj in večja blaginja državljanov.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, Agenda 2000, finančna perspektiva 2007-2013, absorpcijska sposobnost.... ...med letom 2000 in 2006. Drugo je Financna perspektiva 2007-2013. V obeh obdobjih Slovenija, kot...Ključne besede: EU, proračun, strukturna politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, Agenda 2000, finančna perspektiva 2007-2013, absorpcijska sposobnost.Objavljeno: 03.05.2011; Ogledov: 502; Prenosov: 76 Polno besedilo (685,30 KB)
Opis: Skratka tekstilna in oblačilna pa tudi kozmetična industrija imajo veliko vlogo v slovenskem kot tudi v evropskem gospodarstvu. Proces globalizacije, gospodarska kriza, ukinitev količinskih omejitev ter dodelavni posli so pripomogli k temu, da se je proizvodnja skoncentrirala na države v razvoju. Zato se je veliko podjetij v razvitih državah prestrukturiralo ali pa šlo v stečaj. Posledično je veliko delavcev izgubilo delovna mesta. EU se je odločila, da bo zato, da bo povečala svojo konkurenčnost razvila proizvode z višjo dodano vrednostjo in visoko kakovostjo. Poleg tega, pa skuša EU na različne načine pomagati evropskim podjetjem, posledično tudi slovenskim, saj smo del EU, z raznimi razvojnimi programi, subvencijami in ugodnimi krediti. Prihodnost industrije je v veliki meri odvisna od podjetij samih ter od njihove sposobnosti odzivanja in prilagajanja nenehno spreminjajočim se razmeram na trgu, vendar glede na razmere kakršne so sedaj, je veliko odvisno tudi od pomoči same države. Tudi slovenska podjetja bodo morala nekaj ukreniti, da bodo povečala svojo konkurenčnost. Spoznali smo, da so jim dodelavni posli škodili, zaradi višje cene delovne sile in prenizke cene končnega proizvoda. Torej bodo morala slediti zgledu evropskih podjetij in proizvajati proizvode z visoko dodano vrednostjo ter povečati prodajo in prepoznavnost lastnih blagovnih znamk. Kar pa zadeva kozmetično industrijo na področju EU pa se bodo podjetja morala truditi, da bo še naprej ostala vodilna na svetovnem trgu. Če se bodo podjetja še naprej trudila razvijati nove proizvode in slediti trendom, ki ustrezajo potrebam vseh ljudi, tako po ceni kot po kakovosti, to ne bo težka naloga.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...politika, tekstilna in oblačilna industrija, kozmetična industrija, finančna kriza... ...politika, tekstilna in oblacilna industrija, kozmeticna industrija, financna kriza ABSTRACT To sum up textile and...Ključne besede: Evropska unija, Svetovna trgovinska organizacija, Euratex, skupna zunanjetrgovinska politika, tekstilna in oblačilna industrija, kozmetična industrija, finančna krizaObjavljeno: 11.07.2011; Ogledov: 433; Prenosov: 38 Polno besedilo (786,98 KB)
