Opis: Tema tega diplomskega dela so nemška krajevna imena med Koprivno in Ožbaltom. Moj cilj je bil raziskati in ugotoviti, kako so se glasila nemška imena za kraje med Koprivno in Ožbaltom, v kakšnih oblikah in različicah so se v času od 12. do vključno 20. stoletja pojavljala in na kakšen način so nastala. Nenazadnje me je zanimalo tudi, koliko prebivalcev z območja med Koprivno in Ožbaltom pozna nemška imena za kraje le-tega, katera so to in ali jih danes še uporabljajo. Tako sem si izbrala nekaj krajev med Koprivno in Ožbaltom in spremljala njihova nemška imena od prve pisne omembe do vključno 20. stoletja. Razlog za to, da so obstajala nemška imena za kraje na slovenskih tleh, je sledeči: v prvih stoletjih prejšnjega tisočletja je prišlo veliko nemških fevdalcev na območje med Koprivno in Ožbaltom, kjer so ustanovili nove kraje in jih tudi poimenovali. Skozi stoletja so se ta krajevna imena zapisovala v veliko različnih oblikah in različicah, dokler jih niso v 20. stoletju dokončno nadomestila slovenska. Seveda so se slovenska krajevna imena pojavljala že pred 20. stoletjem. Nemška krajevna imena so različnega izvora. Kraji so bili poimenovani npr. po rekah, po vladarjih ali pa so krajevna imena nastala s pretvorbo prvotnega (slovenskega ali latinskega) imena. Na podlagi ankete sem ugotovila, da prebivalci zgoraj omenjenega območja slabo poznajo nemška krajevna imena, ki sem jih v tej diplomski nalogi raziskovala. Seveda pa obstajajo tudi izjeme, kot so npr. za Dravograd, Ravne na Koroškem, Muto in Radlje ob Dravi. Prav tako sem ugotovila, da se dandanes nemška krajevna imena med prebivalci le še redkokdaj uporabljajo.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...Koprivno in Ožbaltom, Mežiška dolina, Dravska dolina, jezikovni stik...Ključne besede: krajevna imena, nemška krajevna imena, izvor krajevnih imen, krajevna imena med Koprivno in Ožbaltom, Mežiška dolina, Dravska dolina, jezikovni stikObjavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 902; Prenosov: 112 Polno besedilo (7,02 MB)
Opis: Germanizem je nemška beseda, ki je v nek drug jezik vključena kot sposojenka ali tujka. Izraz germanizem pa lahko predstavlja tudi kakšno slovnično posebnost nemškega jezika, ki je bila sprejeta v drug jezik. Germanizmi v slovenskem jeziku so dokaz slovensko-nemških kulturnih stikov. Mnogi germanizmi se uporabljajo samo v narečju. V diplomskem delu so obravnavani germanizmi v slovenskem srednještajerskem narečju. Moj glavni cilj je bil raziskati, ali v tem narečju obstajajo razlike med generacijami v rabi germanizmov. Zanimalo me je, katera generacija pozna oz. uporablja največ in katera najmanj germanizmov. Podatke za raziskavo sem dobila s pomočjo anketnega vprašalnika. V njem je bilo zbranih 150 germanizmov iz vsakdanjega življenja. Med sabo sem primerjala tri generacije. Anketiranci stari več kot 60 let poznajo skoraj vse germanizme, uporabljajo pa jih nekoliko manj. Anketiranci v starosti od 30 do 50 let poznajo večino germanizmov, toda vseeno manj kot njihovi starši. Skoraj polovico naštetih germanizmov ne uporabljajo več. Učenci in dijaki poznajo večinoma samo splošne germanizme. Namesto germanizmov zelo pogosto uporabljajo besede v knjižnem jeziku.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...i jezik - narečje - slovenščina - slovensko srednještajersko narečje - jezikovni stik - germanizmi...Ključne besede: - knjižni jezik - narečje - slovenščina - slovensko srednještajersko narečje - jezikovni stik - germanizmiObjavljeno: 22.07.2010; Ogledov: 1351; Prenosov: 235 Polno besedilo (781,13 KB)
Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika dvojezičnosti, kodnega preklapljanja, jezikovnih sprememb, sposojenk, jezikovnega stika ter tematika Ameriških Slovencev oziroma njihovih potomcev v Združenih državah Amerike. Želela sem ugotoviti, kje so se prvi slovenski priseljenci naučili angleščine ter ali se jim je bilo težko naučiti nov jezik. Nadalje sem hotela ugotoviti, kateri člani družin anketirancev še vedno govorijo slovenski jezik, v kakšnih vsakodnevnih situacijah ga uporabljajo ter s kom se pogovarjajo v slovenskem jeziku. Nato me je zanimalo, ali ohranjajo stike s slovenskimi sorodniki. Želela sem ugotoviti, ali anketiranci gledajo slovenske TV programe, berejo slovenske časopise oziroma obiskujejo slovenske internetne strani. Kot zadnje sem povprašala, kakšno prihodnost napovedujejo slovenskemu jeziku v ZDA. Empirični del je bil izveden s pomočjo spletnega vprašalnika. Ugotovila sem, da kljub velikemu vplivu angleškega jezika, ameriški Slovenci oziroma njihovi potomci še vedno občasno uporabljajo slovenski jezik v pogovorih s člani družine, prijatelji ter sosedi. Rezultati raziskave kažejo, da mnogi anketiranci menijo, da se slovenski jezik v Združenih državah Amerike verjetno ne bo ohranil. Na drugi strani pa imamo ameriške Slovence, ki želijo ohraniti slovenski jezik, tako da ostajajo v stikih s slovenskimi sorodniki, obiskujejo družabne prireditve, berejo slovenske časopise in obiskujejo slovenske internetne stran.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...dvojezičnost, kodno preklapljanje, sposojanje, jezikovni stik, ameriški Slovenci...Ključne besede: dvojezičnost, kodno preklapljanje, sposojanje, jezikovni stik, ameriški SlovenciObjavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 678; Prenosov: 89 Polno besedilo (469,62 KB)
