Opis: POVZETEK Umetnostno-kulturna vzgoja tvori pomemben del izobraževanja, saj je temelj za skladen in uravnotežen otrokov razvoj ter za razvoj duševnega zdravja. Namen empiričnega diplomskega dela naloge je proučiti kulturno-umetnostni status vzgojiteljev, mnenja vzgojiteljev o vključenosti kulturno-umetnostnih področij v načrtovani in izvedbeni kurikul in njihova mnenja o uresničevanju ciljev kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalnem procesu. Rezultati kažejo, da vzgojitelji duhovnim in kulturnim ter estetskim vrednotam ne pripisujejo velikega pomena. Vzgojitelji menijo, da bi morali v vrtcu več pozornosti posvetiti uprizoritveni in glasbeni umetnosti ter kulturni dediščini in da učenci v osnovni šoli v prostem času največ pozornosti posvečajo popularni in zabavni glasbi. Vzgojitelji pri svojem delu pogosto uresničujejo večina ciljev kulturno-umetnostne vzgoje. Manj pozornosti pa posvečajo ciljem kot npr. razumevanje kulturne raznolikosti, razvijanje zavesti o kulturni identiteti, spoznavanje kultur drugih narodov, izražanje lastne kulture. Menijo, da lahko sledijo ciljem kulturno-umetnostne vzgoje pri večini področij dejavnosti Kurikula za vrtce.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...POVZETEK Umetnostno-kulturna vzgoja tvori pomemben del izobraževanja, saj je temelj...Ključne besede: Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, vzgojitelj, vrtec, osnovnošolsko izobraževanje, kurikulumObjavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 893; Prenosov: 78 Polno besedilo (1,40 MB)
Opis: Kulturno-umetnostna vzgoja ima velik vpliv na človeka v vseh pogledih, ker ga obkroža na vseh poteh v življenju. Človek si preko nje razvija svoj estetski in celostni pogled na svet in prav zato tvori pomemben del v izobraževalnem sistemu. V empiričnem delu diplomskega dela bomo raziskali, kakšen je kulturno-umetnostni status učiteljev, kako učitelji ocenjujejo osnovnošolsko izobraževanje z vidika kulturno-umetnostnega področja, kakšno mnenje imajo o kulturno-umetnostnih aktivnostih učencev in v kolikšni meri lahko pri pedagoškem delu uresničujejo cilje kulturno-umetnostne vzgoje. Rezultati kažejo, da učitelji kulturnim, estetskim in duhovnim vrednotam ne pripisujejo tako visokega pomena kot družinskim, socialnim, zdravstvenim vrednotam in tradiciji. Večina učiteljev meni, da bi v sistemu osnovnošolskega izobraževanja več pozornosti morali nameniti ravno kulturno-umetnostnim področjem. Menijo, da so kulturno-umetnostna področja, ki jim učenci v šoli posvečajo največ pozornosti intermedijska kultura in glasbena umetnost, izven šole pa po mnenju učiteljev največ pozornosti učenci namenijo popularni in zabavni glasbi ter filmu in avdiovizualni kulturi. Kulturno-umetnostni cilji, ki jih uresničujejo pri svojem delu, so po pogostosti dobro zastopani, redkeje je zastopan le cilj izražanja kultur drugih narodov. Menijo, da lahko sledijo ciljem kulturno-umetnostne vzgoje pri različnih predmetih osnovnošolskega kurikula. Po rezultatih raziskave je razvidno, da pogosteje sledijo tem ciljem pri predmetih, ki so neposredno povezani s kulturno-umetnostno vzgojo (glasba, likovna vzgoja, slovenščina).Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...Kulturno-umetnostna vzgoja ima velik vpliv na človeka v vseh...Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, učitelj, osnovna šola, osnovnošolsko izobraževanje, učni načrtiObjavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 792; Prenosov: 81 Polno besedilo (1,80 MB)
