Opis: V šoli je za usvajanje znanja še vedno najučinkovitejše sredstvo branje. Učenci se vsakodnevno znajdejo v »poplavi« novih informacij, zato je zanje najpomembneje, da znajo te informacije učinkovito shraniti v njihovo že obstoječo shemo. Učiteljeva naloga je, da raven razumevanja pri učencih preverja s pomočjo vprašanj nižje ter višje ravni. Razumevanje je aktiven proces, pri katerem učenci interpretirajo prebrano gradivo glede na predznanje, njihove izkušnje ter besedni zaklad. Predznanje in besedni zaklad sta ključnega pomena za dobro razumevanje prebranega in sta pogoj za nadaljnje lažje nadgrajevanje znanja. Za učinkovito učenje je pomembno tudi dobro poznavanje različnih bralnih strategij, katere bralcu omogočajo lažjo zapomnitev ter uporabo novih informacij. Pojmovna mapa je ena od učinkovitih bralnih metod, ki s svojo posebno grafično strukturo omogoča bralcu lažjo zapomnitev novih pojmov ter širjenje besednega zaklada. Uporabljena je lahko kot dejavnost pred branjem, med branjem ali po branju. Namen diplomskega dela je ugotoviti razliko v pravilnosti gradnje pojmovne mape ter razumevanju prebranega besedila med učenci dveh petih razredov. V enem razredu so učenci spoznali pojmovno mapo že v 4. razredu in jo v 5. le še nadgradili s pomočjo učnega gradiva. V drugem razredu pa uporabljajo učenci drugo gradivo, v katerem se gradnja pojmovne mape ne pojavlja.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...omogočajo lažjo zapomnitev ter uporabo novih informacij. Pojmovna mapa je ena od učinkovitih bralnih metod,...Ključne besede: Bralno razumevanje, predznanje, besedni zaklad, ravni razumevanja, bralne strategije, pojmovna mapa.Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 1301; Prenosov: 307 Polno besedilo (3,53 MB)
Opis: Tema diplomske naloge je poslušanje neumetnostnega besedila v 3. razredu devetletne osnovne šole. Namen le-te je bil preveriti in primerjati, kako vpliva poslušanje neumetnostnega besedila na razumevanje poslušanega in razvoj pisanja pri učencih. V teoretičnem delu je bilo predstavljeno: poslušanje kot komunikacijska dejavnost, pomen poslušanja, vrste in dejavniki, ki vplivajo na poslušanje, govorno-poslušalska komunikacija ter poslušanje neumetnostnih besedil v šoli in prvem triletju. Empirični del zajema prikaz in primerjavo rezultatov, ki so jih dosegli učenci tretjih razredov podeželske (šola A) in mestne šole (šola B). Učenci podeželske šole se s poslušanjem posnetega neumetnostnega besedila še niso srečali, učenci mestne šole pa ga poznajo že od 1. razreda. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo reševanja kratkih nalog, oblikovanja pojmovne mape in zapisom krajšega neumetnostnega besedila po poslušanem neumetnostnem besedilu.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...poslušanje,neumetnostno besedilo, pojmovna mapa,slušno razumevanje in pomnjenje,opis predmeta...Ključne besede: poslušanje, neumetnostno besedilo, pojmovna mapa, slušno razumevanje in pomnjenje, opis predmetaObjavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 1764; Prenosov: 176 Polno besedilo (2,29 MB)
Opis: Učenci se že v osnovni šoli znajdejo sredi kopičenja podatkov in raznih znanj z različnih področij. Veliko preberejo v revijah, knjigah in učbenikih, vidijo ter slišijo po televiziji in predvsem veliko izvedo preko uporabe spleta. Vse to znanje in informacije si lahko uredijo pregledno ter iz njega izluščijo ključne besede in bistvene podatke s pomočjo raznih učnih strategij, katerih jih morajo naučiti učitelji. Predznanje in besedni zaklad sta ključnega pomena za dobro razumevanje prebranega ter sta pogoj za nadaljnje lažje nadgrajevanje znanja. Pojmovna mapa je ena od učinkovitih bralnih metod, ki s svojo grafično strukturo omogoča bralcu lažjo pomnjenje novih pojmov ter širjenje besednega zaklada. Z njo si učenec osveži svoje predznanje ter ga prikliče iz spomina, vanjo vgradi nove ključne informacije ter nato pregledno uredi, da se lažje znajde med zapiski in uči. Namen naloge je bil preveriti, kakšna bo razlika med številom bistvenih podatkov in ključnih besed pri dveh skupinah učencev tretjega razreda. Uporabljeni sta bili deskriptivna in eksperimentalna metoda. Raziskava je primerjala pojmovne mape, ki so nastale ob dveh preverjanjih (v časovnem razmaku enega meseca) po treh poslušanjih posnetka neumetnostnega besedila v skupini A, ki uporablja gradivo z uporabo pojmovne mape, in v skupini B, ki takih gradiv ne uporablja. Potrjena je bila hipoteza, da bodo uspešnejši učenci skupine A, ki so uporabljali didaktično gradivo, ki vsebuje pojmovno mapo. Ob obeh preverjanjih se je potrdilo tudi predvidevanje, da bodo učenci največ zapisali po prvem poslušanju posnetka.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...sta pogoj za nadaljnje lažje nadgrajevanje znanja. Pojmovna mapa je ena od učinkovitih bralnih metod,...Ključne besede: Pojmovna mapa, ključne besede, bistveni podatki, bralne strategije, predznanje, poslušanje z razumevanjem, poslušanje neumetnostnega besedilaObjavljeno: 08.07.2010; Ogledov: 976; Prenosov: 118 Polno besedilo (1,37 MB)
Opis: Branje in razumevanje besedila je ena izmed temeljnih vsebin pouka v osnovni šoli. Znati brati, še ne pomeni nujno prebrano tudi razumeti. Za razumevanje prebranega potrebujemo veliko več kot dekodiranje ali prepoznavanje tiskanih oziroma pisanih simbolov – črk, besed ali besednih skupin. Pomembno je, da bo bralec za črpanje potrebnih informacij iz besedila porabil čim manj bralne energije in časa. Za učinkovito branje oziroma učenje je torej potrebno tudi poznavanje učinkovitih bralnih strategij, ki bralcu omogočajo laţjo zapomnitev ter uporabo novih informacij. Med pomembnejše strategije v šoli uvrščamo makrostrukturne strategije, ki so usmerjene v predelavo bistva, glavnih misli v besedilu, in mikrostrukturne strategije, ki so usmerjene v predelavo podrobnosti. Med pomembne aktivnosti pri uporabi številnih strategij spada tudi označevanje oziroma podčrtovanje gradiv, še posebej bistvenih informacij. Učenci pri podčrtovanju uporabljajo različne pristope. Nekateri podčrtujejo zelo malo, drugi preveč in spet tretji podčrtujejo načrtno in sistematično. Učence dobro izurimo v določanju bistvenih in ključnih besed ter seznanimo z uporabo pojmovne mape. To je metoda, s katero lahko aktiviramo bralčevo predznanje in pridobimo novo znanje iz prebranega besedila. V svojem empiričnem delu sem preverila predznanje učencev dveh različnih tretjih razredov pred branjem neumetnostnega besedila. S podčrtovanjem bistvenih podatkov prebranega neumetnostnega besedila sem proučevala učenčevo razumevanje prebranega in s tem, koliko so si zapomnili vsebino. V obdobju štirih mesecev sem z učenci eksperimentalnega razreda obravnavala in utrjevala različna neumetnostna besedila z namenom, da bi bolje znali izluščiti bistvene podatke iz besedila in posledično s tem tudi bolje razumeli prebrano besedilo, kot učenci kontrolnega razreda, kjer poudarka na tem ni bilo. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...učne strategije, podčrtovanje bistvenih podatkov, razumevanje prebranega, pojmovna mapa....Ključne besede: Predznanje, bralne učne strategije, podčrtovanje bistvenih podatkov, razumevanje prebranega, pojmovna mapa.Objavljeno: 21.12.2011; Ogledov: 813; Prenosov: 64 Polno besedilo (2,22 MB)
Opis: Diplomsko delo obravnava vprašanje pomembnosti urejanja pomembnih podrobnosti v pojmovno mapo ob učiteljevi pomoči pri pisanju neumetnostnega besedila. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno–neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotoviti smo želeli, ali ustvarjanje pojmovne mape z učiteljevo pomočjo pred pisanjem neumetnostnega besedila pozitivno vpliva na pisanje le-tega in ali so zaradi ustrezne priprave na pisanje med učenci vidni boljši rezultati. V teoretičnem delu diplomskega dela smo obravnavali vse vrste sporazumevanja: poslušanje, govor, branje in pisanje. Dotaknili smo se tudi tem: besedilo, nastajanje besedila, priprava na pisanje neumetnostnih besedil, kjer je podrobneje predstavljena pojmovna mapa. Pojmovna mapa je predstavljena zato, ker je to učna strategija, ki je bila uporabljena v naši raziskavi. Raziskavo smo izvedli na dveh mariborskih osnovnih šolah, kjer smo v enem oddelku izvedli pripravo pojmovne mape z učiteljevo pomočjo, v drugem pa so učenci vse storili sami. Delo učencev je obsegalo dve učni uri, v katerih so morali izdelati pojmovno mapo in nato pomembne podrobnosti pretvorili v zapisano besedilo. Rezultate smo pregledali in ugotovili, da je na učence skupna priprava s pomočjo pojmovne mape pozitivno vplivala. Učenci, s katerimi smo izvedli motivacijo in skupaj napisali pojmovno mapo, so dosegli boljše rezultate, kot tisti, ki so morali vse narediti sami in so dobili samo navodilo naj napišejo najprej pojmovno mapo in jo nato pretvorijo v vezano besedilo. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...pisanje neumetnostnih besedil, kjer je podrobneje predstavljena pojmovna mapa. Pojmovna mapa je predstavljena zato, ker...Ključne besede: pisanje, neumetnostno besedilo, motivacija, učiteljeva pomoč, pojmovna mapa, zapisano besediloObjavljeno: 06.04.2012; Ogledov: 503; Prenosov: 29 Polno besedilo (455,97 KB)
Opis: Znano je, da nas branje spremlja vse življenje. Že nerojeni otroci sprejemajo iz okolice in zaznavajo razne zvoke in glasove. Z leti, ko vstopijo v predšolsko in šolsko obdobje, se začne učenje branja in kasneje učenje s pomočjo branja. Ker pa nas branje spremlja vsak dan in ker velja za sredstvo, s katerim si pridobivamo znanje, je pomembno, da prebrano tudi dobro razumemo. Na bralno razumevanje vplivata besedni zaklad in predznanje vsakega posameznika. Da si prebrano lažje zapomnimo, je treba poznati tudi nekatere bralne strategije. Med temi je pojmovna mapa, ki nam pomaga do boljšega razumevanja, širi besedni zaklad, s svojo grafično strukturo pa nam omogoča lažjo zapomnitev podatkov. Pojmovno mapo lahko uporabljamo kot dejavnost pred branjem, med branjem ali po njem. Namen diplomske naloge je bil preveriti in ugotoviti, ali je metodo pojmovne mape smiselno vpeljati že v drugem razredu. Zanimalo me je, kako jo bodo učenci sprejeli, kakšne bodo spremembe. Raziskava je potekala v drugem razredu osnovne šole od aprila 2011 do junija 2011. V tem času so učenci delali s pojmovnimi mapami. Zanimalo me je predvsem, ali se bo bralno razumevanje izboljšalo, kaj bo z zapomnitvijo podatkov in grafičnim prikazom podatkov ter, ali deklice dosegajo boljše rezultate kot dečki. Rezultati so bili izredno pozitivni, vse hipoteze, razen ene, so se izkazale za potrjene. To pripisujem tudi dobremu delu učiteljice, ki je učence naučila izdelovati in uporabljati pojmovne mape. Najdeno v: ključnih besedahKljučne besede: asociacije, predznanje, pojmovna mapa pred in po branju, ključne besede, bralno razumevanje, ravni razumevanja, bralne strategijeObjavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 575; Prenosov: 47 Polno besedilo (1,50 MB)
