Opis: V diplomski nalogi je, po pregledu nekatere literature s tega področja, predstavljeno, kaj je diskalkulija, kako jo odkrijemo in kako takim otrokom najprimerneje nudimo pomoč. Uporabljeni so anketni vprašalniki za 85 učiteljev in 80 študentov razrednega pouka. Podatki teh anketnih vprašalnikov so analizirani glede na stopnjo izobrazbe, glede na povprečno oceno študentov ter glede na delovno dobo in razred, v katerem učitelj poučuje. Ugotovljeno je, da imajo tako učitelji kot tudi študenti nekaj znanja o motnji, kot je diskalkulija, pri čemer pa se kazalec znanja bolj nagiba k študentom razrednega pouka. Diplomska naloga zajema tudi praktični del, kjer je predstavljenega nekaj konkretnega materiala, ki ga uporabljajo defektologi pri svojem delu.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...diskalkulija, specifične učne težave, pouk matematike, primarna stopnja izobraževanja...Ključne besede: diskalkulija, specifične učne težave, pouk matematike, primarna stopnja izobraževanjaObjavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 1879; Prenosov: 669 Polno besedilo (13,39 MB)
Opis: POVZETEK Diplomsko delo Dojemanje neskončnosti premice je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so predstavljene Van Hielejeve stopnje geometrijskih predstav, definicije premice in neskončnosti, neskončnost števil, neskončnost premice, ponazorila neskončnosti premice, ponazoritvene vaje za izboljšanje predstav o premici in premica kot del učnega načrta. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali učenci dojemajo neskončnost premice ter analizirati stanje v osnovnih šolah. Pri raziskovanju so bile uporabljene deskriptivna, kavzalno-neeksperimentalna in kavzalna eksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Rezultati so pokazali, da učenci v četrtem razredu, ko se prvič srečajo s premico, še niso na stopnji razvoja, na kateri bi analitično razumeli neskončnost premice. Na deklarativnem nivoju sicer povedo, da je premica neskončno dolga oz. neomejena ravna črta, vendar pa si na konceptualnem nivoju premice ne predstavljajo kot take. Osnovni razlog je vizualna oz. delno analitična narava dojemanja geometrijskih pojmov na tej razvojni stopnji. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo potrebno premico v višjih razredih, ko so učenci že sposobni dojeti in razumeti neskončnost premice, obravnavati na vizualnem in analitičnem nivoju in dosledno upoštevati spiralnost učnega načrta oz. izgradnje kognitivne mreže. V četrtem oz. petem razredu bi se torej le pridobivale izkušnje, ki so predpogoj za abstrahiranje pojma v višjih razredih.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...Ključne besede: pouk matematike, osnovna šola, geometrija, neskončnost, dojemanje neskončnosti,...Ključne besede: Ključne besede: pouk matematike, osnovna šola, geometrija, neskončnost, dojemanje neskončnosti, premica.Objavljeno: 11.04.2011; Ogledov: 665; Prenosov: 94 Polno besedilo (1,84 MB)
Opis: Zmožnost povezovanja znanj z različnih področij znanosti in človekovega delovanja že od nekdaj povezujemo s posameznikovo razgledanostjo in svojevrstno odličnostjo. Hkrati je to ena ključnih kvalitet tistih znanstvenikov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem kompleksnih procesov, na primer v medicini, farmaciji, ekologiji, razvijanju nanotehnologij ipd. Povezovanje znanj omogoča celovitejši pristop k obravnavanemu problemu. To so nekateri od razlogov, zakaj načrtovalci šolskih kurikulov pri nas in v tujini spodbujajo medpredmetno povezovanje vsebin pri pouku. Slednje nas je vodilo k iskanju nekaterih možnih opredelitev medpredmetnega povezovanja in k iskanju konkretnih primerov medpredmetnih povezav, ki jih je moč zaslediti v učnih načrtih za matematiko za srednje šole ter nekaterih srednješolskih matematičnih učbenikih, z namenom osvetlitve prednosti in omejitev takšnega načina dela pri pouku. Predstavili smo tudi spoznanja, kdaj je smiselno izvajati medpredmetno učno enoto in na kaj vse moramo biti pozorni pri načrtovanju oz. izvajanju. Kot poseben primer medpredmetnega povezovanja smo predstavili še matematično modeliranje. V empiričnem delu so nas zanimale izkušnje in stališča učiteljev matematike o medpredmetnem povezovanju. V ta namen smo izvedli empirično raziskavo, s katero smo želeli izvedeti, katere načine medpredmetnega povezovanja učitelji najpogosteje uporabljajo in kako pogosto, kaj jih omejuje pri izvajanju medpredmetnih povezav, kako dijake navajajo na samostojno iskanje in razumevanje medpredmetnih povezav. Učitelje smo prosili, da nam naštejejo nekaj konkretnih matematičnih vsebin, ki jih povezujejo z vsebinami drugih predmetov. Med drugim nas je še zanimalo, ali obstaja kakšna povezava med izkušnjami učiteljev oz. delovno dobo in njihovim zaznavanjem težav in ovir za medpredmetno povezovanje. Ugotavljali smo še, ali imajo učitelji matematike na splošno pozitivno ali negativno mnenje o medpredmetnem povezovanju in kaj je vzrok za takšno stališče. Ob sklepu ostaja še nekaj odprtih vprašanj, kot na primer kateri učenci največ pridobijo s povezovanjem znanj, kako je učiteljeva strokovna usposobljenost in splošna razgledanost povezana s pogostostjo uporabe medpredmetnih povezav in kateri poučevalni pristopi so najbolj učinkoviti pri razvijanju zmožnosti povezovanja znanj. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...nj, medpredmetne povezave, medpredmetno načrtovanje, matematično modeliranje, pouk matematike....Ključne besede: povezovanje znanj, medpredmetne povezave, medpredmetno načrtovanje, matematično modeliranje, pouk matematike.Objavljeno: 04.09.2011; Ogledov: 644; Prenosov: 115 Polno besedilo (4,81 MB)
Opis: Usvajanje novih matematičnih konceptov, razumevanje dokazov in manj formalnih ali intuitivnih utemeljitev pri pouku matematike lahko vzpodbudimo in olajšamo tudi z uporabo primernih vizualnih prezentacij. Velikokrat so takšni prikazi dosti bolj učinkoviti in jih učenci prej razumejo kakor formalne algebraične dokaze. Za vizualne prezentacije pogosto uporabljamo geometrijske slike, zato je za njihovo razumevanje in uporabo pomembno, na kateri stopnji geometrijskega mišljenja so učenci. V diplomskem delu najprej na kratko predstavimo vlogo dokaza pri pouku matematike in teorijo stopenj geometrijskega mišljenja po zakoncih van Hiele. V osrednjem delu predstavimo primere podpore matematičnih dokazov v osnovni in srednji šoli z uporabo vizualnih prezentacij. V sklepu predstavimo še kratko analizo uporabe vizualnih prezentacij pri dokazovanjih oziroma utemeljevanjih v osnovnošolskih in srednješolskih matematičnih učbenikih.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...utemeljevanje in dokazovanje, geometrijsko mišljenje, vizualne prezentacije, pouk matematike...Ključne besede: utemeljevanje in dokazovanje, geometrijsko mišljenje, vizualne prezentacije, pouk matematikeObjavljeno: 23.05.2011; Ogledov: 1120; Prenosov: 57 Polno besedilo (2,60 MB)
Opis: Matematika je beseda, ki že sama po sebi pri marsikom vzbuja neprijetne občutke. Nekateri menijo, da je pomembna veda za življenje, da jo potrebujemo v vsakdanjiku, drugim pa predstavlja polno nerazumljivih pojmov, enačb, izrekov in definicij. V diplomskem delu želimo predstaviti dosedanja znanstvena spoznanja o odnosu učencev do matematike, zanimalo nas je tudi, kakšen odnos imajo do nje starši učencev in učitelji. V teoretičnem delu diplomskega dela želimo predstaviti do sedaj izvedene raziskave in druga dela, ki se tičejo povezave odnosa do matematike med tremi ključnimi subjekti, in sicer učenci, starši in učitelji. Na kratko bomo opisali pouk matematike v prvih dveh triletjih, učni načrt in njegove cilje. Poseben razdelek diplomskega dela je namenjen dognanjem o odnosih in prepričanjih do matematike, kar predstavlja izhodišče za empirični del. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena na osnovnih šolah v mariborskem okolišu. Vzorec zajema učence razredne stopnje, natančno 3. in 5. razrede, njihove starše in učitelje. Zajetih je bilo šest osnovnih šol, osem vzorcev iz 5. razredov in sedem vzorcev iz 3. razredov, kar pomeni 15 učiteljev, 223 učencev in prav toliko staršev. Podatke smo zbrali z anketnih vprašalnikom, ki zajema vprašanja, vezana na odnos učencev do matematike. Rezultati so pokazali, da se učenci, ko razmišljajo o matematiki, večinoma počutijo sproščeno, prav tako so sproščeni njihovi starši in učitelji. Učenci razredne stopnje imajo dokaj pozitiven odnos do matematike, saj so se pogosteje strinjali s trditvami, ki so bile navedene. Dekleta imajo bistveno večjo anksioznost do matematike kot fantje. Prav tako so bolj samokritična, matematika se jih zdi manj pomembna kot fantom. Ugotovili smo tudi, da se učenci tretjega razreda matematiko učijo raje, zdi se jim bolj zanimiva kot učencem petega razreda. Rezultati so prav tako pokazali, da so starši povečini mnenja, da ima njihov otrok rad matematiko, večina jih je prepričanih, da se jo radi učijo in da jim ne dela problemov. Skratka, odnos do matematike je s strani staršev dokaj pozitiven. Prav tako je tudi z učitelji, prepričani so, da v vsakdanjem življenju vsakdo potrebuje matematiko, saj nas le-ta uči vztrajnosti in doslednosti. Strinjajo se s trditvijo, da učenci potrebujejo veliko vaje in da je matematika lahko zabavna. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...starši in učitelji. Na kratko bomo opisali pouk matematike v prvih dveh triletjih, učni načrt...Ključne besede: pouk matematike, razredna stopnja, odnos, učitelj, staršObjavljeno: 26.09.2011; Ogledov: 584; Prenosov: 64 Polno besedilo (1,79 MB)
Opis: Učna motivacija obsega vse, kar daje pobude za učenje, ga usmerja, mu določa intenzivnost, trajanje in kakovost (Marentič Požarnik, 2003, str. 184). Učna motivacija je lahko zunanja, ki se kaže na primer v oceni oziroma pohvali, ali notranja, ki se kaže v želji po razvoju lastnih sposobnosti. Cilj motiviranja je večje prevzemanje odgovornosti učencev za lastno znanje, skrb učitelja za kakovost pouka, večanje radovednosti in ustvarjalnosti učencev, spodbujanje pozitivnega odnosa do matematike in znanja nasploh. V diplomski nalogi smo predstavili devet načinov motiviranja učencev pri pouku matematike s primeri. Ti načini so: izhajanje iz pomanjkljivega znanja učencev, opazovanje vzorcev, predstavitev izziva, matematični »triki«, prikaz uporabnosti matematike, uporaba razvedrilnih nalog, pripovedovanje slikovitih zgodb, aktivno vključevanje učencev v utemeljevanje matematičnih zanimivosti ter uporaba didaktičnih modelov in gradiv. Pri predstavitvi načinov motiviranja smo izhajali iz predlogov v knjigi The Art of Motivating Students for Mathematics Instruction, avtorjev Alfreda Posamentiera in Stephena Krulika, dodali pa smo tudi nekaj lastnih primerov motivacijskih nalog. V zadnjem delu diplomske naloge smo pregledali en učbeniški komplet za srednjo šolo, pri čemer nas je zanimala vključenost predstavljenih motivacijskih pristopov v omenjenih učbenikih. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...motivacijske tehnike, načini motiviranja, popularizacija matematike, pouk matematike, učna motivacija, učne metode...Ključne besede: motivacijske tehnike, načini motiviranja, popularizacija matematike, pouk matematike, učna motivacija, učne metodeObjavljeno: 16.04.2012; Ogledov: 1072; Prenosov: 132 Polno besedilo (1,02 MB)
Opis: V diplomskem delu so predstavljene aktivnosti s področja geometrije, pri katerih so uporabljene ploščice za vzorčke. Ploščice za vzorčke so v tujini pogosto uporabljen didaktični pripomoček, v Sloveniji pa je ta didaktični pripomoček slabo poznan. Namen diplomske naloge je zato predstaviti ploščice za vzorčke ter njihovo uporabnost. V diplomskem delu so navedene in opisane aktivnosti s ploščicami za vzorčke, ki jih lahko učitelji razrednega pouka uporabijo pri poučevanju matematike v prvem triletju osnovne šole. Aktivnosti s ploščicami za vzorčke so v diplomski nalogi predstavljene v posameznih poglavjih. Vsako poglavje je sestavljeno iz uvoda, ki na kratko opiše, za kakšno aktivnost gre in kaj bodo učenci počeli pri tej aktivnosti, nato so navedeni pripomočki, ki jih za posamezno aktivnost potrebujemo, za tem pa sledi podroben opis aktivnosti. Ob koncu vsakega poglavja so navedena še navodila za učitelje, ki podajajo dodatne napotke za uspešno izvedbo aktivnostih s ploščicami za vzorčke. Priloge diplomske naloge vsebujejo izdelane ploščice za vzorčke, ki jih potrebujemo za izvedbo aktivnosti, delovne liste in pa barvne mreže likov, ki jih je mogoče izrezati za kasnejšo uporabo. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ... pouk matematike, geometrija, didaktični pripomočki, aktivnosti, prvo triletje...Ključne besede: pouk matematike, geometrija, didaktični pripomočki, aktivnosti, prvo triletjeObjavljeno: 17.04.2013; Ogledov: 60; Prenosov: 17 Polno besedilo (1,19 MB)
Opis: S prihodom nove generacije, t. i. net-generacije, se spremenijo tudi koncepti izobraževalnih procesov, ki morajo biti usmerjeni v temeljno značilnost net-generacije, tj. digitalni svet, ob tem pa morajo zadostiti visokim znanstvenim in strokovnim zahtevam. Fakulteta za logistiko izvaja študij na način kombiniranja tradicionalnega študija in študija s pomočjo tehnologije, ki jo svetovna strokovna literatura imenuje Blended Learning, pri nas pa smo ga poimenovali BlendFL na osnovi nam lastnih njegovih prilagoditev in osmišljenja. Prilagoditev BlendFL odgovarja predvsem zahtevam sodobne net-generacije in njihovemu digitalnemu svetu.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ... pouk matematike, generiranje učnega materiala, e-gradiva, program Graph...Ključne besede: pouk matematike, generiranje učnega materiala, e-gradiva, program GraphObjavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 210; Prenosov: 6 Polno besedilo (0,00 KB)
Opis: V magistrskem delu obravnavamo načine sklepanja in utemeljevanja pri pouku matematike z različnih zornih kotov ter poudarjamo pomembnost aktivnih metod poučevanja – preiskovalnih metod. Preiskovalna metoda je aktivna metoda pouka, kjer učenci samostojno preiskujejo, uporabljajo različne metode, učitelji pa učence usmerjamo, jih vodimo do zastavljenega cilja. Cilj preiskovalne metode je, da učenec pravilno reši nalogo in bodisi z uporabo uveljavljene metode ali z uporabo lastne metode. Na začetku predstavimo teoretična izhodišča teorij učenja ter prednosti in pomanjkljivosti konstruktivizma v preiskovalni situaciji v razredu. Osrednji del nadaljujemo z obravnavo osnovnih znanstvenih metod, primeri uporabe preiskovalnih metod ter uvajanju preiskovalnih metod v pouk matematike. Teoretična spoznanja ves čas prepletamo s primeri iz neposredne učne prakse, kjer skozi posamezne primere poudarimo pomembnost usmerjanja k lastnemu razmišljanju in oblikovanju lastnih ugotovitev. Opišemo tudi primere uporabe preiskovalnih metod pri samem pouku matematike v osnovni in srednji šoli. V osrednjem delu predstavimo tudi pomembne razlike med preiskovalno in običajno situacijo v razredu ter vlogo učitelja pri preiskovalni situaciji in pasti, ki se jih je potrebno zavedati pri organizaciji takega pouka. V empiričnem delu magistrskega dela predstavimo izvedbo in analizo preiskovalne situacije v razredu ter ugotovitvami praktičnega dela. V tem poglavju predstavimo tudi rezultate ankete o uporabi preiskovalnih metod med učenci, ki so sodelovali pri izvedbi preiskovalne situacije ter ankete med učitelji matematike o uporabi preiskovalnih metod pri pouku. Med raziskovalnimi problemi nas posebej zanimajo prednosti in pomanjkljivosti uporabe preiskovalnih metod v primerjavi z običajnim poukom ter analiza različnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na kvaliteto izobraževanja v današnji šoli. Pri tem poskusimo odgovoriti tudi na večkrat aktualne teme o smiselnosti in nujnosti uporabe preiskovalnih metod v izobraževanju. V sklepu na kratko povzamemo glavne ugotovitve v nalogi ter nakažemo možne preiskovalne izzive za učence pri pouku matematike. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...delu obravnavamo načine sklepanja in utemeljevanja pri pouku matematike z različnih zornih kotov ter poudarjamo...Ključne besede: preiskovalne metode, znanstvene metode, pouk matematike, preiskovalna situacija, teorije učenjaObjavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 662; Prenosov: 42 Polno besedilo (2,57 MB)
Opis: V prispevku podamo izsledke nekaterih tujih in domačih raziskav o uporabi računala na nižjih stopnjah izobraževanja. Ustavimo se ob različnih mitih, ki uporabo tega pripomočka omejujejo in predlagamo korak naprej v slovenskem šolskem prostoru. Prikažemo uporabo žepnega računala kot kognitivnega orodja, ki katalizira ojačenje in reorganizacijo mentalnih shem. Osredotočimo se na aktivnosti, poimenovane Zlomljena tipka, ki jih omogoča ali fizično žepno računalo ali tudi spletna aplikacija Broken Calculator združenja National Council of Teachers of Mathematics. Program ponuja primer učinkovite pedagoške strategije, ki razvija relacijsko oz. povezovalno razumevanje: če želimo preveriti, kako dobro nekdo razume množico orodij (v tem primeru števila in operacije), mu onemogočimo uporabo nekaterih orodij in ga izzovemo k uporabi ostalih v reševanju neke naloge. Podana je tudi analiza uspešnosti izvajanja predlaganih aktivnosti na manjšem vzorcu učencev razredne stopnje. Empirični rezultati so pokazali, da so učenci, ki so v tem procesu uporabljali žepno računalo, v povprečju dosegli za petino boljše znanje. Kljub temu se je pokazalo, da jim manjkajo nekatere spretnosti, ki jih lahko pridobijo le z uporabo žepnega računala.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...žepno računalo, pouk matematike, razredna stopnja...Ključne besede: žepno računalo, pouk matematike, razredna stopnjaObjavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 191; Prenosov: 15 Polno besedilo (0,00 KB)
