Opis: V šoli je za usvajanje znanja še vedno najučinkovitejše sredstvo branje. Učenci se vsakodnevno znajdejo v »poplavi« novih informacij, zato je zanje najpomembneje, da znajo te informacije učinkovito shraniti v njihovo že obstoječo shemo. Učiteljeva naloga je, da raven razumevanja pri učencih preverja s pomočjo vprašanj nižje ter višje ravni. Razumevanje je aktiven proces, pri katerem učenci interpretirajo prebrano gradivo glede na predznanje, njihove izkušnje ter besedni zaklad. Predznanje in besedni zaklad sta ključnega pomena za dobro razumevanje prebranega in sta pogoj za nadaljnje lažje nadgrajevanje znanja. Za učinkovito učenje je pomembno tudi dobro poznavanje različnih bralnih strategij, katere bralcu omogočajo lažjo zapomnitev ter uporabo novih informacij. Pojmovna mapa je ena od učinkovitih bralnih metod, ki s svojo posebno grafično strukturo omogoča bralcu lažjo zapomnitev novih pojmov ter širjenje besednega zaklada. Uporabljena je lahko kot dejavnost pred branjem, med branjem ali po branju. Namen diplomskega dela je ugotoviti razliko v pravilnosti gradnje pojmovne mape ter razumevanju prebranega besedila med učenci dveh petih razredov. V enem razredu so učenci spoznali pojmovno mapo že v 4. razredu in jo v 5. le še nadgradili s pomočjo učnega gradiva. V drugem razredu pa uporabljajo učenci drugo gradivo, v katerem se gradnja pojmovne mape ne pojavlja.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...katerem učenci interpretirajo prebrano gradivo glede na predznanje, njihove izkušnje ter besedni zaklad. Predznanje in...Ključne besede: Bralno razumevanje, predznanje, besedni zaklad, ravni razumevanja, bralne strategije, pojmovna mapa.Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 1289; Prenosov: 307 Polno besedilo (3,53 MB)
Opis: Otroci se, z uvedbo devetletne osnovne šole, že precej zgodaj seznanijo z opismenjevanjem. V šoli razvijajo vse štiri komunikacijske sposobnosti, to so poslušanje, govorjenje, branje in pisanje, ki sem jih opisala v svojem teoretičnem delu. V prvem razredu predvsem poslušajo in govorijo, začnejo pa že raziskovati in spoznavati možnosti pisnega sporazumevanja. Učenci so med seboj zelo različni in od intelektualnih sposobnosti, motivacije in še mnogo drugih dejavnikov je odvisno, s kakšnim predznanjem vstopijo v drugi razred, kjer se začne sistematično opismenjevanje. Učiteljevo poznavanje učenčevega predznanja je pomembno, saj lahko tako individualizira pouk in spremlja napredek vsakega posameznika. V svojem empiričnem delu sem preverila predznanje učencev dveh drugih razredov na začetku šolskega leta in njihov napredek po nekaj mesecih. Individualni napredek učencev sem preverila s pisanjem po nareku in branjem neumetnostnega besedila z razumevanjem. Rezultate preverjanja predznanja, klasifikacije napak nareka in razumevanja prebranega besedila sem prikazala v tabelah. Obravnavala sem dva razreda, ki se bistveno ne razlikujeta, saj v obeh učitelja uporabljata analitično-sintetično metodo opismenjevanja. Kljub temu sem želela ugotoviti, če se razreda med sabo razlikujeta, zato sem na koncu z grafi prikazala še primerjavo med a in b razredom.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...mnogo drugih dejavnikov je odvisno, s kakšnim predznanjem vstopijo v drugi razred, kjer se začne...Ključne besede: opismenjevanje, predznanje, branje, razumevanje prebranega, pisanje, narekObjavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 1396; Prenosov: 320 Polno besedilo (1,31 MB)
Opis: Učenci se že v osnovni šoli znajdejo sredi kopičenja podatkov in raznih znanj z različnih področij. Veliko preberejo v revijah, knjigah in učbenikih, vidijo ter slišijo po televiziji in predvsem veliko izvedo preko uporabe spleta. Vse to znanje in informacije si lahko uredijo pregledno ter iz njega izluščijo ključne besede in bistvene podatke s pomočjo raznih učnih strategij, katerih jih morajo naučiti učitelji. Predznanje in besedni zaklad sta ključnega pomena za dobro razumevanje prebranega ter sta pogoj za nadaljnje lažje nadgrajevanje znanja. Pojmovna mapa je ena od učinkovitih bralnih metod, ki s svojo grafično strukturo omogoča bralcu lažjo pomnjenje novih pojmov ter širjenje besednega zaklada. Z njo si učenec osveži svoje predznanje ter ga prikliče iz spomina, vanjo vgradi nove ključne informacije ter nato pregledno uredi, da se lažje znajde med zapiski in uči. Namen naloge je bil preveriti, kakšna bo razlika med številom bistvenih podatkov in ključnih besed pri dveh skupinah učencev tretjega razreda. Uporabljeni sta bili deskriptivna in eksperimentalna metoda. Raziskava je primerjala pojmovne mape, ki so nastale ob dveh preverjanjih (v časovnem razmaku enega meseca) po treh poslušanjih posnetka neumetnostnega besedila v skupini A, ki uporablja gradivo z uporabo pojmovne mape, in v skupini B, ki takih gradiv ne uporablja. Potrjena je bila hipoteza, da bodo uspešnejši učenci skupine A, ki so uporabljali didaktično gradivo, ki vsebuje pojmovno mapo. Ob obeh preverjanjih se je potrdilo tudi predvidevanje, da bodo učenci največ zapisali po prvem poslušanju posnetka.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...raznih učnih strategij, katerih jih morajo naučiti učitelji. Predznanje in besedni zaklad sta ključnega pomena za...Ključne besede: Pojmovna mapa, ključne besede, bistveni podatki, bralne strategije, predznanje, poslušanje z razumevanjem, poslušanje neumetnostnega besedilaObjavljeno: 08.07.2010; Ogledov: 965; Prenosov: 118 Polno besedilo (1,37 MB)
Opis: V diplomski nalogi Vpliv smučarskega predznanja, gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti otrok na napredek pri učenju alpskega smučanja je v teoretičnem delu nekaj besed iz literature namenjenih predstavitvi gibalnih značilnosti otrokovega razvoja, pomenu telesne aktivnosti in individualnih značilnosti otrok. Opisana je začetna šola smučanja in pomen zimovanja za mlajše otroke ter pomembnost strokovnega pristopa. Osnovna naloga diplomske naloge je zajeta v samem naslovu diplome. V empiričnem delu so zajeti rezultati testiranja otrokovih gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti 14 dni pred odhodom na zimovanje ter rezultati testiranja terenskega smučanja prvi in zadnji dan zimovanja. Analizirani so rezultati napredovanja otrok glede na smučarsko predznanje, gibalne sposobnosti in telesne značilnosti, ter rezultati napredovanja po spolu. Prišli smo do zaključka, da so otroci s smučarskim predznanjem slabše napredovali od otrok brez smučarskega predznanja ter da gibalne sposobnosti in telesne značilnosti ne vplivajo na otrokov napredek pri učenju alpskega smučanja.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...so rezultati napredovanja otrok glede na smučarsko predznanje, gibalne sposobnosti in telesne značilnosti, ter rezultati...Ključne besede: šola smučanja, gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, smučarsko predznanje, zimovanje, otrokov razvoj.Objavljeno: 01.07.2011; Ogledov: 782; Prenosov: 88 Polno besedilo (933,30 KB)
Opis: Branje in razumevanje besedila je ena izmed temeljnih vsebin pouka v osnovni šoli. Znati brati, še ne pomeni nujno prebrano tudi razumeti. Za razumevanje prebranega potrebujemo veliko več kot dekodiranje ali prepoznavanje tiskanih oziroma pisanih simbolov – črk, besed ali besednih skupin. Pomembno je, da bo bralec za črpanje potrebnih informacij iz besedila porabil čim manj bralne energije in časa. Za učinkovito branje oziroma učenje je torej potrebno tudi poznavanje učinkovitih bralnih strategij, ki bralcu omogočajo laţjo zapomnitev ter uporabo novih informacij. Med pomembnejše strategije v šoli uvrščamo makrostrukturne strategije, ki so usmerjene v predelavo bistva, glavnih misli v besedilu, in mikrostrukturne strategije, ki so usmerjene v predelavo podrobnosti. Med pomembne aktivnosti pri uporabi številnih strategij spada tudi označevanje oziroma podčrtovanje gradiv, še posebej bistvenih informacij. Učenci pri podčrtovanju uporabljajo različne pristope. Nekateri podčrtujejo zelo malo, drugi preveč in spet tretji podčrtujejo načrtno in sistematično. Učence dobro izurimo v določanju bistvenih in ključnih besed ter seznanimo z uporabo pojmovne mape. To je metoda, s katero lahko aktiviramo bralčevo predznanje in pridobimo novo znanje iz prebranega besedila. V svojem empiričnem delu sem preverila predznanje učencev dveh različnih tretjih razredov pred branjem neumetnostnega besedila. S podčrtovanjem bistvenih podatkov prebranega neumetnostnega besedila sem proučevala učenčevo razumevanje prebranega in s tem, koliko so si zapomnili vsebino. V obdobju štirih mesecev sem z učenci eksperimentalnega razreda obravnavala in utrjevala različna neumetnostna besedila z namenom, da bi bolje znali izluščiti bistvene podatke iz besedila in posledično s tem tudi bolje razumeli prebrano besedilo, kot učenci kontrolnega razreda, kjer poudarka na tem ni bilo. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...je metoda, s katero lahko aktiviramo bralčevo predznanje in pridobimo novo znanje iz prebranega besedila....Ključne besede: Predznanje, bralne učne strategije, podčrtovanje bistvenih podatkov, razumevanje prebranega, pojmovna mapa.Objavljeno: 21.12.2011; Ogledov: 795; Prenosov: 63 Polno besedilo (2,22 MB)
Opis: POVZETEK V diplomskem delu so predstavljene temeljne značilnosti programa formativnega spremljanja razvoja učenca, ki izostreno spremlja slehernega učenca ob pomoči in povratni informaciji učitelja za doseganje optimalnega rezultata učenca, primernega njegovim realnim zmožnostim. V teoretičnem delu izvemo o samem programu formativnega spremljanja, ki se ukvarja z močnimi in šibkimi predznanji, z zagotavljanjem stika med učnimi stopnjami za dosego ciljev in z aktualnim povratnim informiranjem za oblikovanje dosežka. Predstavljene so avtentične oblike dela in pojasnjeni različni spoznavni stili, s katerimi se učitelj srečuje pri poučevanju. Kot eno izmed temeljnih oblik uvajanja formativnega spremljanja predstavlja portfolio, ki omogoča sprotno spremljanje posameznega učenca. Teoretični del vključuje tudi značilnosti take vrste uvajanja preverjanja v različnih državah po svetu. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljen izbor samega problema, torej Kosovelove konstruktivistične pesmi Kons: 4, načrtovanje in izvedba učne ure ter povratna informacija o opravljenem delu. Upoštevana je bila različnost učnih stilov posameznih učencev s pomočjo vprašalnika o učnih stilih, ki je bil predhodno izveden. Prikazano je tudi samostojno delo učencev v okviru učne ure. Vsa opažanja o štirih spremljanih učencih pa so bila tudi zabeležena v portfolio kot povratna informacija. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...napredka, avtentične oblike dela, povratna informacija, portfolio, predznanje, učni stili, preverjanje znanja, evalvacija....Ključne besede: Ključne besede: formativno spremljanje napredka, avtentične oblike dela, povratna informacija, portfolio, predznanje, učni stili, preverjanje znanja, evalvacija.Objavljeno: 26.03.2012; Ogledov: 980; Prenosov: 132 Polno besedilo (1,35 MB)
Opis: Znano je, da nas branje spremlja vse življenje. Že nerojeni otroci sprejemajo iz okolice in zaznavajo razne zvoke in glasove. Z leti, ko vstopijo v predšolsko in šolsko obdobje, se začne učenje branja in kasneje učenje s pomočjo branja. Ker pa nas branje spremlja vsak dan in ker velja za sredstvo, s katerim si pridobivamo znanje, je pomembno, da prebrano tudi dobro razumemo. Na bralno razumevanje vplivata besedni zaklad in predznanje vsakega posameznika. Da si prebrano lažje zapomnimo, je treba poznati tudi nekatere bralne strategije. Med temi je pojmovna mapa, ki nam pomaga do boljšega razumevanja, širi besedni zaklad, s svojo grafično strukturo pa nam omogoča lažjo zapomnitev podatkov. Pojmovno mapo lahko uporabljamo kot dejavnost pred branjem, med branjem ali po njem. Namen diplomske naloge je bil preveriti in ugotoviti, ali je metodo pojmovne mape smiselno vpeljati že v drugem razredu. Zanimalo me je, kako jo bodo učenci sprejeli, kakšne bodo spremembe. Raziskava je potekala v drugem razredu osnovne šole od aprila 2011 do junija 2011. V tem času so učenci delali s pojmovnimi mapami. Zanimalo me je predvsem, ali se bo bralno razumevanje izboljšalo, kaj bo z zapomnitvijo podatkov in grafičnim prikazom podatkov ter, ali deklice dosegajo boljše rezultate kot dečki. Rezultati so bili izredno pozitivni, vse hipoteze, razen ene, so se izkazale za potrjene. To pripisujem tudi dobremu delu učiteljice, ki je učence naučila izdelovati in uporabljati pojmovne mape. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...Na bralno razumevanje vplivata besedni zaklad in predznanje vsakega posameznika. Da si prebrano lažje zapomnimo,...Ključne besede: asociacije, predznanje, pojmovna mapa pred in po branju, ključne besede, bralno razumevanje, ravni razumevanja, bralne strategijeObjavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 566; Prenosov: 47 Polno besedilo (1,50 MB)
Opis: Človek postaja pismen skozi daljše časovno obdobje. Od zgodnjega otroštva dalje poteka seznanjanje z branjem in pisanjem spontano in neformalno, saj se otrok srečuje z raznimi napisi ob cestah, v trgovinah, na raznih stavbah ipd. Z vstopom v šolo pa se prične proces formalnega opismenjevanja, ki poteka načrtno in sistematično. Proces učenja branja in pisanja poteka celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, postopke pridobivanja črk, metode opismenjevanja, dejavnike, ki vplivajo na učenčevo uspešnost, in pomen motivacije učenca. Ker se z leti sistem opismenjevanja v šolah spreminja, sem se odločila, da zaradi uvedbe novega učnega načrta izvedem raziskavo v zvezi s stopnjo pismenosti učencev prvega razreda. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati in interpretacija učencev petih mariborskih šol. Preverjanje je potekalo dvakrat, v razmahu štirih mesecev. Zanimalo me, je kakšno znanje imajo učenci glede členjenja besed, zapisa besed, branja in razumevanja prebranega. Zanimal me je njihov individualni napredek. Prikazani so tudi rezultati posameznih šol. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...začetno opismenjevanje, metode opismenjevanja, predznanje, pisanje, branje, razumevanje branja, 1. razred...Ključne besede: začetno opismenjevanje, metode opismenjevanja, predznanje, pisanje, branje, razumevanje branja, 1. razredObjavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 84; Prenosov: 6 Polno besedilo (3,31 MB)
