Opis: Pouk slovenščine je temeljnega pomena, saj je jezik osnovna možnost za medsebojno sporazumevanje in sodelovanje. Ena izmed komunikacijskih dejavnosti je tudi branje, ki predstavlja sredstvo za pridobivanje znanja. Vendar je učenje oziroma branje uspešno šele takrat, ko učenec prebrano tudi razume. Pri razumevanju novega gradiva imata pomembno vlogo predznanje in besedni zaklad. Učencu je namreč snov lažja, če o njej že nekaj ve in so mu besede v besedilu poznane. Pomemben pa je tudi pristop učencev k bralnemu gradivu. Najboljši način predstavljajo bralne strategije, ki omogočajo učencu lažje prepoznavanje bistvenih informacij iz besedila in pripomorejo k boljši zapomnitvi le-teh. Ena izmed možnih strategij pri predelavi neumetnostnih besedil je bralna strategija PV3P. Ta vodi učenca skozi celoten učni proces, torej ga dobro pripravi na branje, skrbi za aktivno branje in vpliva na boljšo zapomnitev podatkov. Bralna strategija PV3P se je izkazala za zelo učinkovito skozi trimesečno raziskavo četrtih razredov devetletne osnovne šole.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...bralno razumevanje, bralni pouk, dejavniki branja, bralne učne strategije. ... ...skozi trimesecno raziskavo cetrtih razredov devetletne osnovne sole. KLJ UCNE BESEDE: Bralna strategija PV3P, bralno razumevanje, bralni...Ključne besede: Bralna strategija PV3P, bralno razumevanje, bralni pouk, dejavniki branja, bralne učne strategije.Objavljeno: 19.05.2009; Ogledov: 2090; Prenosov: 624 Polno besedilo (5,69 MB)
Opis: Z empirično raziskavo sem želela odgovoriti na vprašanje, ali obstaja korelacija med notranjo učno motivacijo pri posamezniku in njegovo oceno pomembnosti uporabe kognitivnih in metakognitivnih strategij pri učenju, ki med drugim predstavljata osnovo za samoregulacijsko učenje. V raziskavi, ki je bila izvedena med mladostniki različnega spola in starosti, sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati so pokazali, da med spoloma sicer ni prisotnih statistično značilnih razlik v predanosti delu kot dimenziji notranje motivacije, da pa se dekleta bolj kot fantje posvečajo učenju in delu za šolo iz lastnega interesa. Če upoštevamo še naslednjo ugotovitev, in sicer, da dekleta pripisujejo višji pomen rabi učnih strategij, lahko rečemo, da so dekleta bolj učno samoregulativna v primerjavi s fanti. Nadalje se je izkazalo, da med mladostniki različnih starosti ni opaznih razlik v oceni pomembnosti rabe učnih strategij, obstajajo pa statistično pomembne razlike v notranji motivaciji. Medtem ko je za mlajše mladostnike značilna večja predanost šolskemu delu in učenju v primerjavi s starejšimi, pa se slednji pogosteje učijo zaradi lastnega zanimanja in želje, da bi poglobili in utrdili svoje znanje. Kot ključno ugotovitev raziskave pa navajam naslednjo; in sicer da obstaja povezanost med posameznikovo notranjo motivacijo in njegovo oceno pomembnosti uporabe strategij pri učenju. Rezultati raziskave namreč kažejo, da mladostniki, pri katerih je prisotna večja notranja motivacija, tudi višje ocenjujejo rabo učnih strategij. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...samoregulacijsko učenje, notranja učna motivacija, učne strategije, lastni interes, predanost delu... ...notranja motivacija, tudi visje ocenjujejo rabo ucnih strategij. Klj ucne besede: samoregulacijsko ucenje, notranja ucna motivacija, ucne...Ključne besede: samoregulacijsko učenje, notranja učna motivacija, učne strategije, lastni interes, predanost deluObjavljeno: 09.07.2009; Ogledov: 1486; Prenosov: 434 Polno besedilo (579,07 KB)
Opis: V diplomskem delu predstavljamo kognitivne in metakognitivne strategije samoregulacijskega učenja, ki zajemajo osrednji del. Izhajamo iz teorije o kognitivnem razvoju človeka in njegovih metakognitivnih procesih, torej mišljenja o lastnem mišljenju. Vse življenje se učimo. Najintenzivneje in namensko pa v času šolanja. Pomembno je, da učenec razvije lastne strategije učenja, ki jih bo sposoben ustrezno regulirati in s pomočjo lastne aktivnosti v učnem procesu priti do novega znanja. Osrednje vprašanje diplomskega dela je, ali spol, starost, učni uspeh in izbira izobraževalnega programa vplivajo na uspešnost in kvaliteto uporabe kognitivnih in metakognitivnih strategij samoregulacijskega učenja. Rezultati raziskave so pokazali, da so dekleta tista, ki uspešneje kot fantje uporabljajo kognitivne in metakognitivne strategije. V raziskavi ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik v uporabi strategij med dijaki drugega in četrtega letnika. Tudi boljši učni uspeh dijakov se ni izkazal kot pokazatelj kvalitetnejše uporabe samoregulacijskih strategij. Med dijaki gimnazije ter dijaki srednje strokovne šole ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik v uspešnejši uporabi strategij učenja. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...kognicija, metakognicija, samoregulacija, učenje, učne strategije, kognitivne strategije, metakognitivne strategije.... ...regulirati in s pomocjo lastne aktivnosti v ucnem procesu priti do novega znanja. Osrednje vprasanje...Ključne besede: kognicija, metakognicija, samoregulacija, učenje, učne strategije, kognitivne strategije, metakognitivne strategije.Objavljeno: 09.02.2012; Ogledov: 772; Prenosov: 105 Polno besedilo (562,55 KB)
Opis: Pismenost je bila nekoč dejavnost določenih družbenih slojev in se je nanašala izključno na obvladanje branja in pisanja. V sodobnem svetu, moderni družbi, pa je postala eno temeljnih orodij za delovanje slehernega posameznika. Z različnimi oblikami pismenosti, kot so jutranje novice v časopisu, imena ulic, obvestila na cestah, branje in pisanje na delovnem mestu, šolah, skoraj ni mogoče preživeti dneva. Računalniki, televizorji, mobilni telefoni, bankomati, gospodinjski stroji ipd. so postali del našega vsakdanjika. Pomen pismenosti, tako za posameznika kot za družbo, nenehno narašča. Naloga nas, bodočih učiteljev, je pripraviti otroke na svet, ki teži k nenehnim spremembam in napredku. Otroci se naj razvijejo v enkratne vrstnike, prijatelje, mladostnike, sodelavce, starše in odlične intelektualce, ki jim funkcionalna pismenost ni tujka. V svoji diplomski nalogi se bom dotaknila širokega pojma, ki je povezan z besedo branje. Osredotočila se bom na bralno učno strategijo VŽN: Kaj vem? Kaj želim izvedeti? Kaj sem se naučil? Na eni izmed osnovnih šol na Koroškem sem v tretjih razredih to strategijo preizkusila in preverila njeno učinkovitost. Eden izmed razredov je bil kontrolni razred (3. b), drugi pa eksperimentalni (3. a). Nobeden izmed razredov še ni obravnaval neumetnostnih besedil po bralni strategiji VŽN. Pri delu sem si pomagala z eksperimentalno in kavzalno ali neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Po prvem preverjanju sem – skupaj z eksperimentalnim razredom – dva meseca, vsak četrtek drugo in tretjo šolsko uro, obravnavala različna neumetnostna besedila z že omenjeno metodo. Kontrolni razred te strategije pri svojem delu ni uporabljal. Po dveh mesecih sem ponovno izvedla preverjanje in rezultate obeh preverjanj vnesla v tabele. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...bralno razumevanje, učenje, bralne strategije, kompleksne bralne učne strategije, kompleksna bralna strategija VŽN, opismenjevanje.... ...preverjanje in rezultate obeh preverjanj vnesla v tabele. KLJ UCNE BESEDE: branje, bralna pismenost, dejavniki bralne ucinkovitosti,...Ključne besede: branje, bralna pismenost, dejavniki bralne učinkovitosti, bralno razumevanje, učenje, bralne strategije, kompleksne bralne učne strategije, kompleksna bralna strategija VŽN, opismenjevanje.Objavljeno: 09.09.2011; Ogledov: 1157; Prenosov: 160 Polno besedilo (2,33 MB)
Opis: Branje in razumevanje besedila je ena izmed temeljnih vsebin pouka v osnovni šoli. Znati brati, še ne pomeni nujno prebrano tudi razumeti. Za razumevanje prebranega potrebujemo veliko več kot dekodiranje ali prepoznavanje tiskanih oziroma pisanih simbolov – črk, besed ali besednih skupin. Pomembno je, da bo bralec za črpanje potrebnih informacij iz besedila porabil čim manj bralne energije in časa. Za učinkovito branje oziroma učenje je torej potrebno tudi poznavanje učinkovitih bralnih strategij, ki bralcu omogočajo laţjo zapomnitev ter uporabo novih informacij. Med pomembnejše strategije v šoli uvrščamo makrostrukturne strategije, ki so usmerjene v predelavo bistva, glavnih misli v besedilu, in mikrostrukturne strategije, ki so usmerjene v predelavo podrobnosti. Med pomembne aktivnosti pri uporabi številnih strategij spada tudi označevanje oziroma podčrtovanje gradiv, še posebej bistvenih informacij. Učenci pri podčrtovanju uporabljajo različne pristope. Nekateri podčrtujejo zelo malo, drugi preveč in spet tretji podčrtujejo načrtno in sistematično. Učence dobro izurimo v določanju bistvenih in ključnih besed ter seznanimo z uporabo pojmovne mape. To je metoda, s katero lahko aktiviramo bralčevo predznanje in pridobimo novo znanje iz prebranega besedila. V svojem empiričnem delu sem preverila predznanje učencev dveh različnih tretjih razredov pred branjem neumetnostnega besedila. S podčrtovanjem bistvenih podatkov prebranega neumetnostnega besedila sem proučevala učenčevo razumevanje prebranega in s tem, koliko so si zapomnili vsebino. V obdobju štirih mesecev sem z učenci eksperimentalnega razreda obravnavala in utrjevala različna neumetnostna besedila z namenom, da bi bolje znali izluščiti bistvene podatke iz besedila in posledično s tem tudi bolje razumeli prebrano besedilo, kot učenci kontrolnega razreda, kjer poudarka na tem ni bilo. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...Predznanje, bralne učne strategije, podčrtovanje bistvenih podatkov, razumevanje prebranega, pojmovna... ...kontrolnega razreda, kjer poudarka na tem ni bilo. KLJ UCNE BESEDE: Predznanje, bralne ucne strategije, podcrtovanje bistvenih...Ključne besede: Predznanje, bralne učne strategije, podčrtovanje bistvenih podatkov, razumevanje prebranega, pojmovna mapa.Objavljeno: 21.12.2011; Ogledov: 802; Prenosov: 64 Polno besedilo (2,22 MB)
Opis: Branje je neizogiben del našega vsakdana in predstavlja sredstvo za pridobivanje znanja. Vendar je branje uspešno šele takrat, ko učenec prebrano tudi razume. Pomembna je motivacija in pristop učencev k bralnemu gradivu. En način, da dosežemo to so bralne strategije, ki učencu omogočijo lažje prepoznavanje bistvenih informacij iz besedila in pripomorejo k boljši zapomnitvi le-teh. Zelo učinkovite pa so tudi vaje za boljše in hitrejše branje, ki jih je Sonja Pečjak strnila v svoji knjigi Kako do boljšega branja. Namen diplomske naloge je preveriti koliko so vaje za boljše in hitrejše branje uporabne pri učencih tretjih razredov devetletne osnovne šole. Preizkus bralnega razumevanja smo izvedli dvakrat v obeh razredih, tako v eksperimentalnem kot tudi v kontrolnem razredu. Učenci obeh razredov doslej teh vaj še niso uporabljali. Po prvem preverjanju sem v eksperimentalnem razredu tri mesece izvajala vaje za boljše in hitrejše branje, medtem ko učiteljica v kontrolnem razredu teh vaj ni niti poznala. Po treh mesecih pa smo še enkrat obravnavali isto besedilo in zastavili ista vprašanje kot pri prvem preverjanju. Rezultati so zelo zanimivi in nepredvidljivi. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...branje, pismenost, bralna motivacija, bralno razumevanje, bralne učne strategije, vaje za boljše in hitrejše branje... ...prvem preverjanju. Rezultati so zelo zanimivi in nepredvidljivi. KLJ UCNE BESEDE: branje, pismenost, bralna motivacija, bralno razumevanje,...Ključne besede: branje, pismenost, bralna motivacija, bralno razumevanje, bralne učne strategije, vaje za boljše in hitrejše branjeObjavljeno: 12.03.2012; Ogledov: 1361; Prenosov: 179 Polno besedilo (5,51 MB)
Opis: V zadnjem času smo priča izredno hitremu znanstvenemu in tehnološkemu razvoju, katerega rezultat so mnoge naprave in pripomočki, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. V najrazličnejših medijih zasledimo poročila o zanimivih in pomembnih znanstvenih odkritjih, ki zanimajo tudi učence in dijake, vendar so te informacije prepogosto preveč poenostavljene, napačne ali pa prekompleksne in nerazumljive. Marsikaterega učenca tudi zanima princip delovanja sodobnih orodij, kakor na primer mobilni telefon, optični vodniki, tekočekristalni zasloni itd. Odgovore na ta vprašanja sam navadno težko poišče. Kot ena najprimernejših rešitev zato se ponuja pri pouku fizike in to že v osnovni šoli. Formalno učni načrt osnovnošolske fizike omogoča delno že v okviru temeljnih vsebin, delno pri predlaganih izbirnih vsebinah, predvsem pa v določenem obsegu vsebinsko nerazporejenih učnih ur predmeta obravnavo tematik po avtonomni izbiri učitelja, zaradi aktualizacije pouka in rasti motivacije je pri tem smiselno upoštevati tudi želje in interese učencev. Kljub temu pa opažamo, da se učitelji v šolski praksi le redko odločijo uporabiti vsebinsko nerazporejene ure za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v osnovnošolski pouk fizike, večinoma so namenjene ponavljanju, dopolnjevanju že obravnavane snovi, utrjevanju in preverjanju znanja. Pričujoča doktorska disertacija je strukturirana iz dveh delov. V teoretičnem delu obravnavamo pomembnejše zgodovinske prelomnice v razvoju znanosti in tehnologije, pomembne spremembe v razvoju didaktike in še posebej didaktike fizike, osredotočimo se na razvoj pouka fizike pri nas, podrobneje pa predstavimo evolucijo osnovnošolskega učnega načrta z vidika formalnih možnosti za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike. Predstavimo didaktične oblike in metode ter uporabljene didaktične pristope, na katere smo se v raziskavi omejili. Predstavimo različne vrste za naravoslovje pomembnih kompetenc (ključne, generične in predmetno specifične) ter strategije presoje kot učinkovit mehanizem za določanje nivojev znanja pri pouku fizike. Na koncu postavimo strukturalni model izobraževalne fizike v osnovni šoli za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike. V empiričnem delu predstavimo osnovne podatke o raziskavi, v katero smo v obdobju dveh šolskih let (2009/2010 in 2010/2011) zajeli 365 učencev iz sedmih slovenskih osnovnih šol. Najprej smo ugotovili incializacijsko stanje glede stanja motivacije ter predznanje učencev na temeljnem nivoju znanja (faktografsko znanje), višjem nivoju (analiza, primerjava) ter zahtevnejšem nivoju (sklepanje, vrednotenje). Sledil je pouk določene tematike z izbranim didaktičnim pristopom. Nazadnje smo ugotovili finalno stanje v istih kategorijah ter v analizi raziskali spremembe v stanju motivacije in v napredku pri navedenih kategorijah znanja. V analizi smo prikazali izide glede na opazovane faktorje, ki smo jih pridobili z uporabo naslednjih metod: frekvenčne distribucije, mere srednjih vrednosti, variacije in normalnosti distribucije, indeks težavnosti (p %), preizkus hipoteze neodvisnosti in hipoteze enake verjetnosti (χ2 preizkus) ter z enofaktorsko in dvofaktorsko analizo variance. Na osnovi 8 postavljenih tez smo izpeljali 35 hipotez, s katerimi smo preverili učinke eksperimentalnega faktorja na uspešnost vnašanja sodobnih znanstvenih dognanj v pouk osnovnošolske fizike. S preizkusi statistične značilnosti razlik med posameznimi didaktičnimi pristopi glede na upoštevane faktorje smo potrdili 18 zastavljenih hipotez, 17 hipotez pa ne. Najpomembnejše spoznanje pa je, da na osnovi teoretične raziskave in empiričnih rezultatov ugotavljamo, da je postavljen strukturalni model izobraževalne fizike v osnovni šoli za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike možen in uspešen. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...fizika, didaktika fizike, osnovna šola, pouk fizike, učne metode, učne oblike, strategije, didaktični pristopi, prenos... ...vnasanju sodobnih znanstvenih dognanj v osnovnosolski pouk fizike Klj ucne besede: izobrazevanje, fizika, didaktika fizike, osnovna sola,...Ključne besede: izobraževanje, fizika, didaktika fizike, osnovna šola, pouk fizike, učne metode, učne oblike, strategije, didaktični pristopi, prenos znanstvenih dognanj, strategije presoje, testiranje, empirične raziskave, učni načrt, didaktični model, IKTObjavljeno: 19.09.2012; Ogledov: 441; Prenosov: 50 Polno besedilo (15,34 MB)
