Opis: Nasilje v družini predstavlja v prvi vrsti kršenje temeljnih človekovih pravic: pravice do življenja, do dostojanstva in do varnosti. Zavedati se moramo tudi, da je to problem celotne družbe in ne le posameznika ter da smo zato vsi odgovorni za preprečevanje oziroma odpravljanje tega pojava. Še posebej države, ki so dolžne varovati človekove pravice, morajo poskrbeti za posebno obravnavo tega družbenega problema, saj ima družina kot temeljna celica družbe pravico do družbenega in državnega varstva. Kot vsako drugo nasilje mora biti tudi nasilje v družini pravno urejeno. Tega se zaveda tudi Republika Slovenija, ki je v letu 2008 sprejela Zakon o preprečevanju nasilja v družini, s katerim je naredila pomemben korak naprej pri opozarjanju na ta družbeni problem, prav tako pa se je v istem letu spremenil tudi Kazenski zakonik, ki nasilje v družini inkriminira v samostojnem členu (191. Člen KZ-1). Država torej preko zakonodaje določa okvire za delovanje in ukrepanje v primeru nasilja in s tem zavezuje določene institucije, da sodelujejo pri zaščiti žrtve nasilja oziroma nudenju pomoči tako žrtvi kot tudi storilcem nasilja. Vendar pa sama zakonodaja ni zagotovilo za uspešno obravnavo in odpravo nasilja, če država ne poskrbi, da se zakoni tudi učinkovito izvajajo. Zato je potrebno na različnih področjih spremeniti tudi prakso dela posameznih organov oziroma institucij in poskrbeti za njihovo izobraževanje za delo na tem področju, saj se v primeru nasilja v družini prepletajo vloge vladnih in nevladnih organizacij, med katerimi so posebej pomembne policija, pravosodje, socialne službe.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...o preprečevanju nasilja v družini, policijska pooblastila, ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi....
Ključne besede: Nasilje v družini, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, policijska pooblastila, ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi.
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 751; Prenosov: 158
Polno besedilo (780,91 KB)