Opis: Tekom celotne zgodovine razvoja programskega inženirstva ugotavljamo, da je v krizi in da je dejansko bolj podobno umetnosti kot inženirstvu. To velja za vse problemske domene, pri čemer domena vodenja procesov ni izjema. Veliko je bilo poskusov premagovanja krize programske opreme skozi iskanje ustreznih tehnologij (metod, orodij ali procesov). V zadnjem času se kot zelo perspektivna kažeta dva pristopa, in sicer uporaba visokonivojskih domensko-specifičnih abstrakcij (modelov) in ponovna uporaba znanja in artefaktov na visokem nivoju abstrakcije. Z združevanjem teh dveh pristopov pridemo do tistega, čemur danes rečemo domensko usmerjena generativna ponovna uporaba na osnovi modelov. Modelno usmerjene pristope k graditvi programske opreme delimo v dve konceptualno različni skupini, ki temeljita na dveh različnih filozofijah modeliranja. Prva skupina temelji na splošnonamenskem modeliranju (GPM) in na splošnonamenskih jezikih (katerih najbolj znani predstavnik je UML). Druga filozofija modeliranja temelji na domensko-specifičnem modeliranju (DSM) in domensko specifičnih modelirnih jezikih (DSML), kjer kot model smatramo visokonivojsko, domensko-specifično abstrakcijo, to je abstrakcijo, v kateri nastopajo relevantne entitete iz problemske domene. Med obema pristopoma je prišlo do tekmovanja, pri čemer lahko ugotovimo, da vsak izmed njiju ima tako prednosti kot pomanjkljivosti. V zadnjem času kaže, da se tehtnica nagiba proti domenski usmerjenosti in generativni ponovni uporabi, kar je skladno tudi z našim stališčem. Jedro dela predstavlja rezultate aktivnosti domenskega inženirstva za izbrano domeno vodenja procesov. Najprej predstavimo model izbrane domene, to je entitete in njihove medsebojne relacije. V nadaljevanju predstavimo glavni dosežek tega dela, in sicer domensko specifični modelirni jezik ProcGraph. Sledi opis preslikave iz jezika ProcGraph v izvorno kodo jezikov ciljne platforme (industrijskih krmilnikov). Preslikavo določimo za dve ciljni platformi, in sicer Mitsubishi in Siemens. V nadaljevanju dela podamo ilustracijo modela v jeziku ProcGraph za realen projekt avtomatizacije srednje velikega industrijskega procesa. Na konkretnem primeru prikažemo in razložimo vse pomembne elemente jezika.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: modelno usmerjeno programsko inženirstvo, modelno usmerjen razvoj, modelirni jeziki, domensko specifični modelirni jeziki, domensko inženirstvo, produktne linije, ponovna uporaba, ProcGraph
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1258; Prenosov: 68
Polno besedilo (1,49 MB)

Opis: V diplomskem delu obravnavamo uporabniško usmerjen razvoj mobilnih aplikacij. Natančneje bomo spoznali uporabniško usmerjen razvoj in tri analitična orodja, ki nam jih le-ta nudi (osebnosti, scenariji in primeri uporabe). Dodali bomo še specifičnost mobilnih naprav in napotke kako jih uporabiti za razvoj uporabniško usmerjenih mobilnih aplikacij. Praktični del obsega študijo primera razvoja mobilne aplikacije na uporabniško usmerjen način, kjer najprej opišemo problem in predstavimo zahteve ter jih podrobneje razdelamo z uporabo analitičnih orodij. Sledi opis mobilne aplikacije, ki je sestavljena iz dveh delov. Strežniški del temelji na tehnologijah Java EE, medtem ko smo za odjemalski del uporabili platformo Android.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Uporabniško usmerjen razvoj, mobilne aplikacije, Android, Java EE, nadgrajena resničnost, kontekstno zavedne aplikacije
Objavljeno: 07.09.2011; Ogledov: 1012; Prenosov: 220
Polno besedilo (2,09 MB)