Opis: Diplomsko delo predstavlja vlogo medicinske sestre v Zdravstvenem centru Evropskega parlamenta v Bruslju. Predstavljeni so Zdravstveni center kot celota in delo medicinske sestre, specifike njenega delovnega okolja, kot so multilingvalnost, menjava delovnega okolja vsak mesec zaradi plenarnih zasedanj v Strasbouru, letni sistematični pregledi zaposlenih, procedura ukrepanja pri urgencah. Predstavljen je tudi problem preobremenjenosti medicinskih sester zaradi prevelikega števila pacientov, ki so posledica zadnjih dveh širitev Evropske unije, ter tako večjega števila zaposlenih v Evropskem parlamentu. Metodologija in metode dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo delono strukturiranega anketnega vprašalnika, namenjenega medicinskim sestram, ki so zaposlene v Zdravstvenm centru Evropsekga parlamenta v Bruslju ter na študiji primarnih virov literature (interna dokumentacija). V raziskavi smo se poslužili tudi zvočnega snemanja konkretnega procesa dela s pacientom pri letnem sistematičnem pregledu. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da medicinske sestre prihajajo iz različnih držav in da obvladajo vsaj dva delovna jezika – francoščino in angleščino. Iz ankete in razgovorov je razvidno tudi, da ocenjujejo da so pod večjim stresom zaradi povečanega števila pacientov. Posledično imajo zato manj časa za individualno zdravstveno-vzgojno delo in komunikacijo, tako je večji del zdravstveno-vzgojnih informacij predstavljen na internih internetnih straneh zdravstvenega centra, do katerih imajo dostop vsi zaposleni v Evropskem parlamentu. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...letni sistematicni pregled, aktivnosti zdravstvene nege, komunikacija, vecjezicnost. i Rosanda Osovnikar-Sraj: VLOGA MEDICINSKE SESTRE V ZDRAVSTVENEM CENTRU...Ključne besede: Zdravstveni center Evropskega parlamenta, medicinska sestra, letni sistematični pregled, aktivnosti zdravstvene nege, komunikacija, večjezičnost.Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 893; Prenosov: 96 Polno besedilo (4,73 MB)
Opis: V diplomski nalogi Stališča razrednih učiteljev o jezikovni kopeli v osnovni šoli sem se v teoretičnem delu osredotočila na najnovejše smernice Evropske unije za učenje tujih jezikov na razredni stopnji osnovne šole. Le-te so zelo pomembne za uvajanje novosti v osnovne šole na področju poučevanja tujih jezikov. V nadaljevanju govorim tudi o večjezičnosti in pridobivanju medkulturne kompetence, saj je oboje izjemnega pomena, ko govorimo o jezikovni kopeli. Ker je danes vedno bolj pomembno uvajanje tujega jezika v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja, sem tudi tej temi posvetila posebno poglavje in predstavila, kakšno je poučevanje tujih jezikov v osnovni šoli. V nadaljevanju teoretičnega dela predstavljam zgodovino jezikovne kopeli in njene prednosti. Prav tako pa lahko bralec v moji diplomski nalogi najde razširjenost jezikovne kopeli v svetu, Evropi in v Sloveniji. Ker sem nekaj ur pouka v jezikovni kopeli izvedla tudi sama, v praktičnem delu diplomske naloge opisujem potek in uspešnost takega načina poučevanja tujega jezika. V zadnjem, empiričnem, delu diplomske naloge sem grafično prikazala rezultate študije primera o stališčih razrednih učiteljev o jezikovni kopeli v osnovni šoli, ki sem jo izvedla pri učiteljih, ki se z jezikovno kopeljo vsakodnevno srečujejo, in pri učiteljih, ki jezikovno kopel zelo slabo ali pa sploh ne poznajo.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...tuji jezik, večjezičnost, pridobivanje medkulturne kompetence, zgodnje poučevanje tujega jezika,... ...tujih jezikov. V nadaljevanju govorim tudi o vecjezicnosti in pridobivanju medkulturne kompetence, saj je oboje...Ključne besede: tuji jezik, večjezičnost, pridobivanje medkulturne kompetence, zgodnje poučevanje tujega jezika, jezikovna kopel, stališča razrednih učiteljev o jezikovni kopeli.Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 894; Prenosov: 144 Polno besedilo (2,26 MB)
Opis: EU si prizadeva doseči dolgoročno zastavljeni cilj ‒ funkcionalno večjezičnost čim večjega odstotka prebivalstva držav članic. V ta namen je bilo že v preteklosti sprejetih več direktiv in priporočil ter pripravljenih veliko programov in projektov. Za vse to so bili in so še vedno potrebni ustrezni finančni vložki. Ti se dolgoročno vsekakor izplačajo, ker so vsi ti projekti dobro zastavljeni. Pri realizaciji projektov za vzpodbujanje večjezičnosti imajo pomembno vlogo tudi učitelji tujih jezikov, ki lahko z dobro zastavljenim delom, z uporabo pravih strategij in metod dela naredijo ogromen napredek predvsem pri mladih generacijah. Leto 2011/12 prinaša novelo zakona o uvedbi obveznega 2. tujega jezika v slovenske osnovne šole, ki ima že pred uvedbo tako svoje zagovornike, kot tudi kritike. Po eni strani se bodo s to novelo vsem učencem, ne glede na socialni status, odprle enake možnosti, da se učijo več kot en tuji jezik, kar je do sedaj veljalo za prioriteto tistih, katerim so starši to lahko financirali. Na drugi strani pa se je treba zavedati dejstva, da je ta obveza nekaterim učencem nelagodna. To kaže tudi empirični del te naloge, katerega podatki so pridobljeni na osnovi anketnega vprašalnika in prikazujejo odnos naključno izbranega vzorca učencev 7., 8. in 9. razreda do 2. tujega jezika. Med drugim so obravnavane tudi želje učencev, ki se nanašajo na obliko pouka pri 2. tujem jeziku, njihov odnos do hrvaščine in nemščine ter odnos do vstopa Slovenije v EU. Podatki so pokazali, da si anketiranci želijo pouka 2. tujega jezika v obliki izbirnega predmeta, kar pa ni v skladu s prihajajočo novelo zakona. Prikazana so tudi stališča učencev, ki jih ponazarjajo njihovi odgovori na vprašanja glede njihovega odnosa do jezikov sosednjih držav ter do vstopa Slovenije v EU. Vpogled v trenutno stanje, ki ga dajejo podatki naključno izbranih anketirancev o učenju 2. tujega jezika na slovenskih osnovnih šolah v 3. triadi, je zanimiv. Vidna so odstopanja teorije od prakse, kar je pričakovano, saj so novosti vedno povezane s spremembami, ki nekaterim povzročajo nelagodje. Te ugotovitve so povzete v zaključnem delu ter nadgrajene z vpogledom v prihodnost, ki prinaša spremembe prav na tem področju.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...prizadeva doseči dolgoročno zastavljeni cilj ‒ funkcionalno večjezičnost čim večjega odstotka prebivalstva držav članic. V... ...V MARIBORU Diplomsko delo NA POTI K EVROPSKI FUNKCIONALNI VECJEZICNOSTI - UCENJE 2. TUJEGA JEZIKA V 3....Ključne besede: Evropska unija, učenje 2. tujega jezika, osnovna šola, funkcionalna večjezičnost, novela zakona o uvedbi obveznega 2. tujega jezikaObjavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 879; Prenosov: 43 Polno besedilo (1,55 MB)
Opis: Jeziki so že dolgo časa, zelo pomembni. A v današnjem času dobivajo iz ure v uro večji pomen. Prav vpliv globalizacije ima velik pomen na jezikovno odraščanje večjezičnega otroka. Zato je bilo v moji diplomski nalogi pomembno videti, kako v različnih evropskih državah ravnajo z jeziki. Opaziti je naraščajoči trend k večjezičnosti. Cilj moje diplomske naloge je bil, prepoznati prednosti in pomanjkljivosti večjezičnega odraščanja. Le- te približati bralcu in poskusiti ljudem odvzeti strahove. Hotel sem odkriti, ali obstajajo razlike v večjezičnem odraščanju med različnimi državami. Vse te navedbe, sem izkristaliziral s pomočjo razgovorov in vprašalnikov v štirih državah. Tako naj bi v diplomski nalogi pokazal, kakšne so razlike pri učenju več jezikov v različnih državah. In kakšne možnosti imajo ljudje, ki govorijo več jezikov. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ... večjezičnost, globalizacija, večjezično odraščanje, različne države...Ključne besede: večjezičnost, globalizacija, večjezično odraščanje, različne državeObjavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 400; Prenosov: 58 Polno besedilo (1,44 MB)
Opis: Medkulturno zavest je najenostavneje in najučinkoviteje podajati skozi vsebine tujejezikovnega pouka, torej ima razvoj večjezičnosti v otroštvu zelo pomembno vlogo. Namen empiričnega dela diplomske naloge je proučiti večjezično in medkulturno zaznavanje učencev na nižji stopnji osnovne šole na dvojezičnem območju SV Goričkega in slovenskega Porabja. Podrobneje me zanimajo znanje, izkušnje in doživetja, interakcija, odnos in stališča ter poznavanje in odnos učencev 1. in 2. triletja OŠ do jezika sosednjih držav. Pri tem preverjam obstoj razlik med slovenskimi in madžarskimi učenci. Rezultati kažejo, da imajo slovenski učenci več znanja in tujejezikovnega znanja o sosednjih državah kot madžarski. Tako slovenski kot madžarski učenci se strinjajo, da ga največ pridobijo v šoli. Madžarski učenci so v primerjavi s slovenskimi učenci pokazali večjo stopnjo odprtosti do tujega, manj predsodkov in stereotipov. Raziskava je prav tako pokazala, da je poznavanje/nepoznavanje jezika ključni faktor pri vzpostavljanju odnosov ter navezovanju stikov s tujci. Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ... večjezičnost, medkulturnost, znanje, izkušnje, doživetja, interakcija, odnos, stališča,... ...skozi vsebine tujejezikovnega pouka, torej ima razvoj vecjezicnosti v otrostvu zelo pomembno vlogo. Namen empiricnega...Ključne besede: večjezičnost, medkulturnost, znanje, izkušnje, doživetja, interakcija, odnos, stališča, jezikObjavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 511; Prenosov: 63 Polno besedilo (1,15 MB)
Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...izobraževanje, zgodnje učenje, CLIL, integrirani pouk, funkcionalna večjezičnost, izobrazba učiteljic... ...Pot v vecjezicnost >> zgodnje ucenje tujih jezikov v 1. VIO...Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, zgodnje učenje, CLIL, integrirani pouk, funkcionalna večjezičnost, izobrazba učiteljicObjavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 233; Prenosov: 10 Polno besedilo (0,00 KB)
