Naslov:	RAZVOJ IZOBRAŽEVALNIH SISTEMOV ZA POTREBE LOKALNEGA OKOLJA
Avtorji:	Pogorevc Tarkuš, Nataša (Avtor) Protner, Edvard (Mentor) Več o mentorju...

Organizacija:	FF - Filozofska fakulteta
Opis:	Ko si je Slovenska Bistrica pridobila trške pravice leta 1227 in pozneje mestne pravice – v letih od 1305 do 1309, so se meščani trudili, da bi njihovo mesto postalo čim prej enakovredno sosednjim mestom. Plod teh prizadevanj je bilo tudi šolanje meščanskih sinov, ki so potrebovali nekoliko šolske izobrazbe zaradi praktičnih življenjskih nalog (mestnega gospodarstva, samouprave, vodenja trgovine,ipd.). Smoter šolanja se je bistveno spremenil. Prvi, do sedaj najdeni podatek, ki govori o šoli v Bistrici, je posreden. Leta 1498 se v bistriškem urbarju omenja učitelj (brez imena). Vseskozi se je izobraževanje po osnovnem šolanju prilagajalo tudi lokalnemu okolju, kar je značilno za manjše izobraževalne sisteme vse do 19. in 20. stoletja. Takoj po končani vojni leta 1945, ko so bile ukinjene meščanske šole, je Slovenska Bistrica dobila nižjo gimnazijo. Kasneje so v mestu odprli več enot šol, ki so izobraževale dijake na sekundarni ravni izobraževanja, nazadnje Srednjo kovinarsko, strojno in metalurško šolo Maribor, enota Slovenska Bistrica. Nobene ni več v tem okolju, saj je bilo zanimanja zanje vedno manj. Pred več kot desetletjem pa so na novo odprli vrata gimnaziji in ekonomski šoli. Ponudba izobraževalnih sistemov se danes nadaljuje tudi na terciarni ravni z višješolskim izobraževanjem, ki jo tržijo določene institucije in je zanje tudi največ povpraševanja. Kljub pestri ponudbi pa beležijo deficit nekaterih tehničnih poklicev, ki so tipični za lokalno okolje. Podjetja si ta kader pridobivajo na različne načine. Največje pomanjkanje kadra je v metalurgiji in strojništvu. Mnogo podjetij v Sloveniji ne razmišlja o strategijah, kako pridobiti nove, kvalitetne diplomante, mnogi izobraževalni sistemi pa ne razmišljajo o tem, kako jih pripraviti za trg dela. Na daljši rok odsotnost prilagajanja izobraževalnih vsebin ogroža programe, učne kadre in celo šole, kar se je v lokalnem okolju Slovenske Bistrice že pokazalo. Pa vendar, trgi dela so zgolj olajšanje težav z zaposlovanjem. Ne gre razmišljati samo o tem, kateri izobraževalni sistemi bi zadovoljili okolje, saj s tem pripeljejo do blokad v kroženju znanja. Umni delodajalci poskrbijo za pluralni razvoj in delo zaposlenih, saj je trg neizprosen in vseživljenjsko izobraževanje vedno bolj pridobiva na veljavi.
Ključne besede:	Slovenska Bistrica, izobraževalne potrebe meščanstva, izobraževanje na primarni, sekundarni in terciarni ravni, deficit tehniških poklicev, načrtno pridobivanje novih kadrov, vseživljenjsko izobraževanje.
Leto izdaje:	2012
Založnik:	[N. Pogorevc Tarkuš]
Izvor:	Maribor
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Diplomsko delo
COBISS_ID:	19127304
UDK:	37(043.2)
Število ogledov:	435
Število prenosov:	35
Datoteke:	UNI_Pogorevc_Tarkus_Natasa_1969.pdf (2,03 MB)
Metapodatki:
Področja:	FF
Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

* postavite miškin kazalec na naslov, da dobite opis ali kliknite na naslov za polni izpis